Zanimivosti

Ljudje smo si v genetskem materialu različni le v 0,1%, ostalega 99,9% pa je enakega.

Genetska podobnost. Ljudje imajo z bakterijo E. coli 7%, s črvi 21%, z mišmi 90% in s šimpanzi kar 98% podobnih genov.

Če bi začel recitirati ATCG zaporedje, s katerim je zapisan genetski material dolg 3 milijarde teh črk in bi jih povedal 100 na minuto ter ne bi vmes ne spal, jedel ali pil, bi govoril celih 57 let.

Če bi združil skupaj vseh 46 kromosomov iz ene celice in jih razpotegnil po dolžini, bi vse skupaj merilo več kot 1,8 metra. Število celic v odraslem človeškem telesu se razlikuje, vendar pa naj bi jih po neki splošni oceni bilo okoli sto tisoč milijard. Če bi tako razpotegnili celotno DNK iz vseh jeder v človeškem telesu, bi le-ta merila okoli 180.000 milijonov kilometrov. Za boljšo predstavo tega števila jo primerjajmo z razdaljo med soncem in zemljo, ki znaša 150 milijonov kilometrov. Razpotegnjena DNK bi bila tako 1.000 krat daljša.

Na Afriški etnični skupini Yoruba izvajajo genetično študijo. Pri njih namreč prihaja do nenavadno visokega števila rojenih dvojčkov.

Obstajajo genetski dokazi, ki nakazujejo na to, da so San-i eno izmed najstarejših ljudstev na svetu. Mogoče celo najstarejše ljudstvo, ki bi ga lahko poimenovali tudi genetski Adam.

Banana je sadež, ki izvira iz Azije. V obdobju ene največjih migracij človeštva, med letom 1000 p. n. štetjem ter 300 n. š., se je prenesel v Afriko.

Pri recesivno dednih avtosomalnih boleznih se v družini deduje recesiven gen, ki se nahaja na avtosomalnem kromosomu. Obe kopiji gena (vsaka na svojem kromosomu, v kromosomskem paru) morata biti recesivni, da lahko pride do izražanja tega gena in pojava bolezni. Če ima človek le eno kopijo tega gena je njegov prenašalec in se tega ponavadi sploh ne zaveda, saj ni prišlo do razvoja bolezni.

Pri dednih boleznih, ki so povezane s spolom, je zanimiv primer hemofilije. Gen za to bolezen je recesiven in je vezan na X spolni kromosom. Ženske imajo dva X kromosoma, moški pa le enega. Da pride do razvoja hemofilije pri ženskah, mora le-ta imeti oba X kromosoma z genom za to bolezen. Če ima ta gen le na enem potem ne bo zbolela, vendar pa bo prenašalka te bolezni. Vsi moški s tem recesivnim genom, pa bodo zboleli, saj imajo le en X kromosom in zato pride do razvoja bolezni. To bolezen so dobro razumeli pri Židih, čeprav niso poznali genetike kot danes. Že takrat so vedeli, da so ženske lahko prenašalke te bolezni, zato so bili njihovi sinovi oproščeni obrezovanja.

Poleg DNK, ki je prisotna v jedru imamo ljudje DNK tudi v mitohondrijih. Ta DNK se deduje le po materi in se jo uporablja pri študiji ženskih prednikov. Zanimiv pa je pojav, ki so ga opazili pri čebelah, kjer se mitohondrijska DNK deduje tudi po očetu. Izjemoma je bil zabeležen le en tak primer pri ljudeh.

Obstajajo genetske nepravilnosti, ki so se zgodile na mitohondrijski DNK in prav tako vplivajo na posameznika. Mitohondrijska DNK se deduje le po materi, saj pri oploditvi jajčeca spermijevi mitohondriji ne vstopijo v jajčece. V jajčecu pa se nahajajo materini mitohondriji in tako ima otrok le materine mitohondrije. Zaradi takšnega načina dedovanja se bo genetska nepravilnost izražala pri vseh otrocih matere, ki ima to nepravilnost in pri nobenem otroku očeta z enako nepravilnostjo.

Na vsakih 180 otrok se rodi eden s kromosomsko nepravilnostjo. Rezultat najpogostejše nepravilnosti je pojav Downovega sindroma.

Le dva odstotka človeškega genoma vsebujeta informacijo za nastanek proteinov. Vse ostalo so tako imenovane nekodirajoče regije, saj se za njih večinoma ne ve, kaj sporočajo.

Regiji Toskane in Umbrije sta posebni. Genetsko se razlikujeta od ostalih italijanskih regij zaradi Etruščanske genetske zapuščine na tem področju.

Po neki jezikovni teoriji naj bi Baski izhajali iz Rusije, saj imajo enak haplotip kot prebivalci nekega ruskega območja.

Genetske raziskave postavljajo teorijo treh migracij Han-ov iz severa proti jugu Kitajske.

V tipični skupini 50-ih afriških opic je več genetskih variacij kot v celotni človeški rasi. To pomeni, da je vsa človeška rasa potomec majhne skupine ljudi iz pradavnine. Strokovno ta pojav imenujemo ozko grlo. Pojav je verjetno posledica neugodnih vremenskih pogojev, zaradi katerih je večina ljudi iz pradavnine umrla. Iz majhne skupine preživelih pa se je razvila celotna človeška rasa. Pred 71.000 leti je izbruhnil vulkan Toba, ki je povzročil 6 let dolgo vulkansko zimo. Zaradi lakote in nizkih temperatur je preživelo le okoli 15.000 ljudi. Izbruh pa je spremenil tudi podnebje zemlje, saj je sledila ledena doba, ki je trajala 1.000 let.

Današnji Maltežani se genetsko ujemajo z nekaterimi Libanonci, kar podpira teorijo, da so pretežno vsi Maltežani potomci starodavnega ljudstva Feničanov.

Vrsta	Človek	Kokoš	Vinska mušica	Metulj	Koruza	Riž
Število kromosomov	46	78	8	Okoli 380	20	24
Število genov (približno)	25.000	23.000	14.000	Neznano	59.000	50.000
Dolžina genoma (milijon baznih parov)	3.300	1000	165	124.900	2.500	441

Vas zanima ...