Genetske zanimivosti

  • Dva posameznika imata 99,9 % genetskega materiala identičnega ter zgolj 0,1 % razlik.

  • Genetska podobnost. Ljudje imamo z bakterijo E. coli 7 %, s črvi 21 %, z mišmi 90 % in s šimpanzi 98 % identičnega genetskega materiala.

    Genetska primerjava
  • Če bi začeli recitirati ATCG zaporedje, s katerim je zapisan genetski material dolg 3 milijarde teh črk, in bi jih povedali 100 na minuto ter vmes ne bi spali, jedli ali pili, bi govorili kar 57 let.
  • Če bi združili vseh 46 kromosomov iz ene celice in jih razpotegnili po dolžini, bi to merilo več kot 1,8 metra. Če bi razpotegnili vse kromosome iz vseh jeder v človeškem telesu (1014 celic), bi to merilo okoli 180 000 milijonov kilometrov. Za boljšo predstavo tega števila jo primerjajmo z razdaljo med soncem in zemljo, ki znaša 150 milijonov kilometrov. Razpotegnjena DNK bi bila tako tisočkrat daljša.
  • Pika na koncu stavka je velika za tisoč celičnih jeder.
  • Pri recesivno dednih avtosomnih boleznih se v družini deduje recesiven gen, ki se nahaja na avtosomnem kromosomu. Če ima človek le eno kopijo tega gena, je njegov prenašalec in se tega ponavadi sploh ne zaveda, saj ni prišlo do razvoja bolezni.
  • Gen za hemofilijo je recesiven in je vezan na spolni kromosom X. Ženske imajo dva kromosoma X, zato obolijo le osebe z dvema recesivnima genoma, medtem ko so nosilke enega recesivnega gena prenašalke. Zbolijo pa vsi moški z recesivnim genom, saj imajo le en kromosom X. Ta dejstva so dobro razumeli pri Židih, zato so bili sinovi mater, za katere se je sklepalo da prenašajo bolezen, oproščeni obrezovanja.
  • Poleg DNK, ki je prisotna v jedru, imamo ljudje DNK tudi v mitohondrijih. Deduje se le po materi in se jo uporablja pri študiji ženskih prednikov. Zanimiv pa je pojav, ki so ga opazili pri čebelah, kjer se mitohondrijska DNK deduje tudi po očetu.Dedovanje
  •  V povprečju se na vsakih 180 otrok rodi eden s kromosomsko nepravilnostjo. Rezultat najpogostejše nepravilnosti je pojav Downovega sindroma.
  • Le dva odstotka človeškega genoma vsebujeta informacijo za nastanek beljakovin. Vse ostalo so tako imenovane nekodirajoče regije.
  • V tipični skupini 50-ih afriških opic je več genetskih variacij kot v celotni človeški rasi. To pomeni, da je vsa človeška rasa potomec majhne skupine ljudi iz pradavnine. Strokovno ta pojav imenujemo ozko grlo. Pojav je verjetno posledica neugodnih vremenskih pogojev, zaradi katerih je večina ljudi iz pradavnine umrla. Iz majhne skupine preživelih pa se je razvila celotna človeška rasa.

 

Vrsta Človek Kokoš Vinska mušica Metulj Koruza Riž
Število kromosomov 46 78 8 Okoli 380 20 24
Število genov (približno) 25 000 23 000 14 000 Neznano 59 000 50 000
Dolžina genoma (milijon baznih parov) 3 300 1000 165 124 900 2 500 441