Zaznavanje grenkega okusa

Zaznavanje-grenkega-okusaOkušanje je proces, h kateremu prispevata tudi vonj in vid, vendar je glavni organ za okušanje jezik. Na jeziku se nahajajo številne brbončice, v katerih so okušalne čutnice. Z njihovo pomočjo ločimo štiri temeljne okuse: sladko, slano, kislo in grenko. Sposobnost okušanja se mnogim ne zdi tako pomembna kot dober vid ali sluh, pa vendar močno vpliva na kvaliteto našega življenja. Vpliva na našo odločitev, kaj si bomo privoščili za zajtrk. Ali bomo obiskali kitajsko ali italijansko restavracijo? Ali se bomo odžejali s sokom, pivom ali morda vodo? V civilizaciji mnogi menijo, da služi okus predvsem kulinaričnim užitkom. V naravi pa je razlikovanje med užitno in strupeno hrano pogosto vprašanje življenja ali smrti, tako za živali kot za ljudi. V tej analizi smo pregledali gen TAS2R38, ki določa, da nekateri posamezniki bolj, drugi pa manj intenzivno zaznavajo grenak okus.

Bolj podrobno o zaznavanju grenkega okusa

Dober primer preverjanja sposobnosti okušanja grenkobe je okušanje 6-N-propiltiouracila (PROP). Nekaterim ljudem se zdijo že zelo nizke koncentracije PROP-a močno grenke, medtem ko drugi teh grenkih substanc ne zaznajo ali pa je njihova zaznava zelo šibka. V grobem drži podatek, da le 75 % ljudi okuša PROP. PROP-a v naravi ni, vendar je sposobnost okušanja te sintetične snovi v tesni povezavi z okušanjem drugih sorodnih grenkih substanc. Te snovi najdemo v brokoliju, zelju, kavi, toniku in nekaterih pivih. Značilen primer takšnih spojin v naravni so glukozinolati, vendar obstaja v naravi še tisoče drugih substanc z grenkim okusom. Ljudje imamo okoli 30 genov, ki zapisujejo receptorje za grenko, vendar vsak od teh receptorjev zaznava nekoliko drugačno grenkobo. Zato nima vsaka grenka hrana enakega okusa.

Znano je, da so glukozinolati lahko toksični. Slabo vplivajo na presnovo joda, kar lahko vodi v težave s ščitnico. Zato so se pri živalih razvili receptorji za zaznavo teh substanc. Zakaj torej toliko ljudi ne zaznava glukozinolatov? Verjetno v evoluciji človeka okušanje glukozinolatov za preživetje ni bilo več potrebno. Lahko, da je do tega prišlo zaradi spremenjenega načina prehranjevanja. Dejstvo je, da se je pri ljudeh gen, ki ima obliko G, nekoliko umaknil na račun oblike C.