Atrijska fibrilacija

Atrijska-fibrilacijaAtrijska fibrilacija je motnja, pri kateri pride do nepravilnega srčnega ritma oziroma aritmije. Pri normalnem srčnem utripu električni impulzi potujejo od sinusnega vozla, ki skrbi za ritem srca, preko prevodnih vlaken do atrioventrikularnega vozla in kasneje po prevodnih vlaknih ventriklov. Pri atrijski fibrilaciji pa električni signali ne potujejo po svoji naravni poti, ampak se kaotično širijo v vse smeri. Kot posledica neurejenih električnih impulzov pride do migetanja srčne mišice oziroma fibrilacije. Značilno je neredno in hitro utripanje srca, pri katerem atriji utripajo tudi do 175-krat na minuto. V Evropi in ZDA je atrijska fibrilacija prisotna pri okoli 0,5 odstotka celotne populacije, pri čemer pojavnost bolezni narašča s starostjo. Bolezen je zastopana med vsemi rasami, enako pogosto pa prizadene tako moške kot tudi ženske.

Atrijska fibrilacija spada med pogoste motnje srčnega ritma oziroma aritmije. V Evropi in v ZDA ima to bolezen okoli 0.5% populacije. Značilno je, da bolezen narašča s starostjo. Bolezen prizadene vse rase, tudi med spoloma ni razlik.

Pri normalnem srčnem utripu potujejo električni impulzi od sinusnega vozla, ki je naravni »pacemaker« srca, preko prevodnih vlaken do atrioventrikularnega vozla in kasneje po prevodnih vlaknih ventriklov. Pri atrijski fibrilaciji električni signali ne potujejo po svoji naravni poti, ampak se kaotično širijo v vse smeri. Kot posledica teh neurejenih električnih impulzov pride do migetanja srčne mišice oziroma fibrilacije. Posledica je neredno in hitro utripanje srca, pri katerem atriji utripajo tudi do 175 krat v minuti (normalno do 100 utripov na minuto).

 

Vzroki in simptomi atrijske fibrilacije

Vzrok za nastanek nenormalnih električnih impulzov je največkrat v nenormalni strukturi prevodnega sistema oziroma v poškodba samega srca. Do teh pride pri stanjih kot so povišan krvni tlak, srčni napadi, poškodbe srčnih zaklopk, prirojene srčne napake, presnovne motnje (npr. motnje v delovanju ščitnice oziroma hipertiroidizem), izpostavljenost alkoholu, drogam, pri infekcijah in po operaciji na srcu.

Simptomi in znaki bolezni so posledica nepravilnega utripanja srca. Srce izčrpa manjšo količino krvi kot običajno, zato pride do pojava prenizkega krvnega tlaka (hipotenzije). Poleg hipotenzije so simptomi bolezni še palpitacije (občutek nenormalnega, hitrega bitja srca), šibkost, zadihanost, zmedenost in bolečine v prsnem košu. Ob pojavu atrijske fibrilacije lahko pride do srčnega popuščanja, saj nepravilno delujoče srce ne more zagotoviti dovolj velike količine krvi, ki bi zadostovala za normalno delovanje celotnega organizma. Druga velika nevarnost, ki preti ob pojavu atrijske fibrilacije, pa je možnost možganske kapi. Zaradi nepravilnega delovanja atrijev, kri ne teče več enakomerno in začne zastajati ter strjevati. Oblikujejo se strdki, ki lahko potujejo po krvnem obtoku in zamašijo žile v drugih organih človeškega telesa. Najhujše posledice nastanejo, ko takšen strdek zaide v žile možganov. V tem primeru lahko pride do možganske kapi.

 

Diagnoza atrijske fibrilacije

Zdravnik na bolezen posumi zaradi značilnih simptomov, ki jih navede bolnik. Poleg anamneze je za hitro in uspešno diagnozo potreben tudi kvaliteten zdravniški pregled. Bolezen potrdimo s pomočjo elektrokardiografa (EKG). Poleg EKG pridejo v poštev tudi 24 urno spremljanje srčnega ritma (Holter monitoring), ultrazvočni pregled srca in laboratorijska analiza krvi.

 

Preventiva atrijske fibrilacije

Pri preventivi atrijske fibrilacije igra pomembno vlogo zdravljenje tistih bolezni, ki poleg genetskih vplivih dodatno prispevajo k nastanku atrijske fibrilacije. To so predvsem bolezni srca (popuščanje srca, okvare srčnih zaklopk) ter povišan krvni tlak. Pri teh stanjih k preprečevanju atrijske fibrilacije, poleg jemanja zdravil, pripomorejo še zdrav način življenja z redno fizično aktivnostjo, vzdrževanje normalne telesne teže in zdrava prehrana.

Atrijska fibrilacija se lahko pojavi tudi ob prekomernem uživanju alkohola, kofeina ter uporabi drog kot je na primer kokain. Izključiti je potrebno tudi povečano delovanje ščitnice.

 

Terapija atrijske fibrilacije

Ima dva osnovna cilja:

  •     Vzpostaviti normalen ritem oz. kontrolo srčne frekvence,
  •     Preprečiti nastajanje krvnih strdkov. Ti nastanejo zaradi kaotičnega bitja preddvorov, kar ima za posledico zastajanje krvi v srcu. Pri tem se lažje tvorijo krvni strdki, ki lahko nato zapustijo srce in zamašijo žile v drugih organih, najpogosteje v možganih.

Zdravljenje je prilagojeno vsakemu posamezniku. Nanj vpliva resnost simptomov kot je na primer težko dihanje, omotičnost, utrudljivost in bolečina v prsih ter razbijanje srca. Pomembno je zdravljenje drugih zdravstvenih težav, ki so pripeljale do atrijske fibrilacije kot so srčne težave in motnja v delovanju ščitnice. Pomembno vlogo ima tudi trajanje simptomov, ki so lahko vedno prisotni ali pa le občasno.

Za ponovno vzpostavitev normalnega srčnega ritma se zdravniki poslužujejo kardioverzije, postopka, pri katerem spremenijo bitje preddvorov iz kaotičnega v normalen ali sinusni ritem.

Naredi se jo lahko z:

  • Zdravili (antiaritmiki), ki se jih nato uporabi tudi za vzdrževanje normalnega ritma.
  • Uporabo električnega šoka, ki za kratek čas ustavi srce v upanju, da prične ponovno biti z normalnim ritmom. Ta postopek opravijo pod anestezijo.

Občasno pa konverzija v sinusni ritem ni uspešna. V tem primeru je cilj terapije vzdrževanje srčne frekvence med 60 in 100 udarci na minuto, saj je povišana srčna frekvenca, ki je povezana z atrijsko fibrilacijo, na dolgi rok škodljiva za srce. To se lahko doseže z uporabo različnih zdravil, kot so beta-blokatorji, digoksin in antagonisti kalcijevih kanalčkov.

Če z uporabo zdravil ne dosežemo želenih rezultatov v smislu kontrole srčne frekvence, ter vzpostavitve normalnega srčnega ritma, lahko zdravnik priporoča še dva posega:

Kateterska ablacija ali uničenje atrijskega tkiva, ki je krivo za kaotično bitje preddvorov pri tistih ljudeh, ki imajo drugače normalno srce. To dosežemo z uporabo radijskih frekvenc.

Uničenje AV (atrio-vetrikularnega) vozla, ki v normalnem srcu prevaja električne impulze iz preddvorov v prekate. Na ta način preprečimo prenos hitrih impulzov, ki so krivi za povišano frekvenco srca. Temu sledi vsaditev srčnega vzpodbujevalnika za vzdrževanje normalne srčne frekvence.