Epizodični spomin

SpominČloveški spomin je pogojen s številnimi geni, ki naj bi določali 50 odstotkov končne sposobnosti pomnjenja. Posledično imajo spremembe v tovrstnih genih velik vpliv na delovanje naših možganov in s tem na naš spomin. Sposobnost pomnjenja znanstveniki navadno analizirajo tako, da osebam z različnimi oblikami genov predstavijo ogromno slikovnega in besednega materiala ter nato spremljajo, koliko slik in besed si je posameznik z določeno obliko gena zapomnil. Na tak način so odkrili pomen gena KIBRA, kjer so si ljudje z določeno obliko gena po 5 minutah in 24 urah po prezentaciji zapomnili več besed kot ljudje, ki te oblike gena niso imeli. Prav tako meritve možganske aktivnosti kažejo, da osebe brez kopije gena, ki določa boljše pomnjenje, za enake naloge potrebujejo več miselnega truda

Bolj podrobno o epizodičnem spominu

Ločimo kratkoročni in dolgoročni spomin, seveda pa obstaja še vrsta drugačnih razdelitev. Ugotovili so, da različne oblike gena KIBRA vplivajo na dolgoročni epizodni spomin. Epizodični spomin nekateri imenujejo tudi avtobiografski spomin. Ta vrsta spomina nam omogoča, da pomnimo dogodke iz preteklosti, ki so se zgodili ob odločenem času na določenem kraju. Omogoča nam priklic informacije iz bolj oddaljene preteklosti, kot na primer ime nekdanjega sošolca ali datum pomembnega dogodka. Ob tem se ne spomnimo samo določenega dogodka, ampak ga znamo postaviti v določen kontekst. Prav to vrsto spomina največkrat prizadenejo različne možganske bolezni, na primer Alzheimerjeva demenca.

Zanimivo je opazovati možgansko aktivnost med opravljanjem nalog, kjer igra vlogo epizodični spomin. Za osebe, ki nimajo T variante gena KIBRA, je značilna večja možganska aktivnost v predelih, ki so odgovorni za spomin. To pomeni, da te osebe potrebujejo več truda za opravljanje enakih nalog kot tisti, ki to varianto imajo. Razlik v aktivnosti pri opravljanju drugih nalog niso opazili. Natančna naloga gena KIBRA v možganih zaenkrat ni znana, vendar so dodatni testi potrdili, da na rezultate ni vplivala trenutna motivacija, koncentracija ali kratkoročni spomin.

Popoln spomin

Znani so primeri ljudi, ki v svojem spominu za vedno hranijo najmanjše podrobnosti. Med njimi je tudi Jill Price iz Združenih držav Amerike. Njena sposobnost je prav neverjetna, opiše lahko vsak dan svojega življenja od 14 leta starosti dalje, na primer kaj je naročila mati leta 12.6.1975 v kitajski restavraciji ali kakšen je bil televizijski program 2.8.1982. Jill lahko poda odgovor v trenutku. V tem izjemnem primeru lahko tudi najdemo delni odgovor, zakaj smo ljudje programirani, da pozabljamo. Jill ima pogosto težave, saj preprosto ne more pozabiti slabih trenutkov. Tudi v šoli ni blestela, kot bi marsikdo mislil, težko se loti kompleksnih problemov, saj jih ne vidi kot celote, ker je preveč ujeta v podrobnosti