Kožna luskavica

Psoriaza-kozna-luskavicaKožna luskavica oziroma psoriaza je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene celični ciklus celic kože, saj se te delijo mnogo hitreje kot pri zdravih ljudeh. V zdravem človeškem telesu posebne obrambne celice limfociti T skrbijo za boj proti telesu tujim snovem, kot so virusi in bakterije.

Kožna luskavica je v veliki meri podedovana bolezen, zato je pravzaprav najpomembnejši dejavnik tveganja prisotnost bolezni v družini. Kar tretjina bolnikov ima namreč sorodnika, ki prav tako trpi za to boleznijo. S kožno luskavico je genetsko tesno povezan sistem HLA (humani levkocitni antigen), ki ima vlogo pri prepoznanju telesu tujih snovi in se nahaja na kromosomu 6.

Kožna luskavica spada med pogostejše kožne bolezni. Raziskave kažejo, da za boleznijo trpi okoli 3% ljudi. Bolezen je med obema spoloma približno enako pogosta. Tudi med posameznimi rasami ni pomembnih razlik. Prizadene lahko ljudi vseh starosti, vendar se simptomi bolezni najpogosteje pojavijo med 15. in 30. letom starosti.

 

Razvoj psoriaze

Bolezen prizadene normalen celični ciklus celic kože, saj se te delijo mnogo hitreje kot pri zdravih ljudeh. V zdravem človeškem telesu skrbijo posebne obrambne celice limfociti T za boj proti telesu tujim snovem kot so virusi in bakterije. V primeru psoriaze se limfociti T obrnejo proti celicam kože in jih začno napadati, podobno kot tujke. Mrtve kožne celice in limfociti se začnejo kopičiti, kar da koži značilen izgled.

Natančen vzrok za nastanek imunske reakcije proti lastnim celicam še ni znan. Vendar so znani številni dejavniki, ki povečajo možnost za nastanek bolezni. Med njih spadajo infekcije (angina), poškodbe kože kot so vreznine ali hude sončne opekline, stres, hladno vreme, kajenje, pretirana uporaba alkohola in nekatera zdravila (litij).

Najpomembnejši dejavnik tveganja je prisotnost bolezni v družini. To kaže na dejstvo, da ima bolezen tudi pomembno genetsko ozadje. Kar tretjina bolnikov ima sorodnika, ki prav tako trpi za to boleznijo. S kožno luskavico je genetsko tesno povezan sistem HLA (humani levkocitni antigen), ki ima vlogo pri prepoznanju telesu tujih snovi in se nahaja na kromosomu 6.

 

Izgled kožne luskavice

Psoriaza je kronična bolezen. Lahko se pojavlja ciklično in traja nekaj tednov in mesecev, nato nastopi remisija, ko znakov bolezni skoraj ni mogoče opaziti. Običajno so prisotni otočki rdeče obarvane kože z luskami srebrne barve. Koža je na teh mestih suha in razpokana. Otočki obolele kože so lahko majhni in redki, lahko pa pokrivajo velike površine kože. Bolnika lahko obolelo mesto srbi, čuti vročino in bolečine. Opažamo lahko tudi spremembe na nohtih, ki so zadebeljeni ali privzdignjeni. Pogosto so prizadeti tudi sklepi. V tem primeru gre za psoriatični artritis.

 

Diagnoza kožne luskavice

Za diagnozo bolezni najpogosteje zadostuje temeljita anamneza in dober zdravniški pregled. Za dokončno potrditev diagnoze lahko zdravnik odvzame delček kože (naredi biopsijo), da določi natančen tip bolezni in izključi druge kožne bolezni.

 

Preventiva proti kožni luskavici

Pomembna je redna nega kože. Priporočamo oljne kopeli in mazanje z negovalnimi kremami in mazili. Bolniki morajo živeti čimbolj zdravo in čim manj stresno. Bolnikom z luskavico odsvetujemo mastno hrano, zlasti uživanje maščob živalskega izvora, odsvetujemo tudi pitje alkoholnih pijač in kajenje. Oboleli naj se hranijo s pestro, vitaminsko bogato hrano, zaužijejo naj čim več sadja in zelenjave ter maščob v obliki omega-maščobnih kislin in oljčnega olja. Priporočamo tudi jemanje dodatkov lecitina in selena. Pomembno je redno uživanje zadostnih količin tekočin, zlasti v obliki negaziranih pijač.

Večini bolnikov najbolj pomaga zmerno naravno sončenje. Ultravijoličnim žarkom se je treba izpostavljati zmerno, pri čemer je potrebno upoštevati običajne zaščitne ukrepe. Pri tistih z razširjeno obliko luskavice, ki potrebujejo obsevanje večjih površin, se takšno zdravljenje izvaja pod zdravniškim nadzorom. Bivanje v nekaterih naravnih zdraviliščih ugodno vpliva na bolezen. Pri tem gre za sočasno učinkovanje več dejavnikov, kot so ugodno podnebje, sprostitev, primerna prehrana, kopanje v termo-mineralnih kopelih (balneoterapija), redno mazanje z zdravilnimi in negovalnimi mazili ter obsevanje.

 

Terapija kožne luskavice

Ker vzrok bolezni ni znan, luskavice ni mogoče povsem pozdraviti. Pomembno je, da bolnika redno spremlja specialist dermatolog, saj je samo tako mogoče izbrati ustrezen način zdravljenja. Namen zdravljenja je odstraniti bolezenska žarišča na koži, torej luske in rdečino, ter vzdrževati pozdravljeno kožo v čim boljšem stanju. Kadar so prizadete večje kožne površine ali sklepi, je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

Zdravljenje luskavice običajno poteka na tri načine, s pomočjo mazil za lokalno uporabo, z obsevanjem ter v težjih primerih z zdravili v obliki tablet, injekcij in infuzij.

Mazila za lokalno uporabo vsebujejo snovi, ki raztapljajo luske (salicilna kislina), protivnetne snovi (katran in njegovi derivati) ali imunosupresivne snovi (antralin, kortikosteroidi). V zadnjem času veliko obetajo takrolim, pimekrolim, askomicin ter snovi, podobne vitaminoma D (kalcitriol in kalcipotriol) in A (retinoidi - tazaroten).

Pri obsevanju z ultravijoličnimi žarki se uporabljajo selektivna ultravijolična fototerapija (SUP) z UVA-žarki, fotokemoterapija (PUVA) ter ozkospektralni UVB-žarki. Potrebno je veliko število obsevanj, običajno od 25 do 35. S pomočjo visokoenergetskih laserjev lahko obsevajo razširjene in podaljšane kapilare v usnjici. V zadnjih dveh letih so na voljo laserski sistemi, ki proizvajajo visokoenergetske UVB-žarke določenih valovnih dolžin. Njihova velika prednost je, da z njimi obsevajo izključno bolezenska žarišča, ne pa tudi neprizadete kože. Tudi kombinacija različnih terapij kot je jemanje retinoidov v kombinaciji s fotokemoterapijo v obliki klasičnega obsevanja ali PUVA-kopeli lahko prinaša uspehe.

V težjih primerih je potrebno bolnišnično zdravljenje z zdravili v obliki tablet, injekcij ali infuzij. V ta namen uporabljamo retinoide (acitretin), imunosupresivna sredstva (ciklosporin), v nekaterih primerih citostatike (metotreksat). V zadnjem času veliko obetajo biološka imunomodulatorna zdravila kot so alefacept, efalizumab, etanercept ter infliximab v obliki podkožnih, intravenskih in intramuskularnih injekcij, predvsem za bolnike, pri katerih običajna zdravila niso pomagala in imajo pridružen še psoriatični artritis