Odpornost na okužbo z norovirusi

Odpornost-na-noroviruseNorovirusi, imenovani tudi Norowalk-like virusi, so eden od glavnih razlogov za ne-bakterijske epidemije vnetja želodca in tankega črevesja. Takšna stanja imenujemo tudi trebušna gripa ali gastroenteritis. Virus povzroča izbruhe bolezni v zaprtih skupnostih, kot so družina, šole, vojska in povsod drugod, kjer gre za veliko koncentracijo ljudi.

Norovirus je močno infektiven, vendar se kljub izpostavitvi nekateri z njim ne okužijo. Za odpornost je odgovoren gen FUT2, ki kodira nastanek proteinov, imenovanih karbohidrati H tipa 1, ki jih najdemo na sluznici prebavil ter v izločkih sluznih žlez. Pri 20 odstotkih Evropejcev zaradi mutacije obeh kopij genov FUT2 teh proteinov ne najdemo, zato vstop virusa v telo in okužba z njim nista mogoča.

Bolj podrobno o odpornosti na okužbo z norovirusi

Simptomi gastroenteritisa so slabost, bruhanje in driska, krčevita bolečina v trebuhu, vročina in šibkost. Navadno so kratkotrajni in minejo v roku 48 ur, bolniki pa ne potrebujejo strokovne pomoči. Pri otrocih, kjer je virus tudi glavni vzrok za nastanek gastroenteritisa ter starejših osebah in bolnikih s kroničnimi težavami, je potreben nadzor, predvsem zaradi nevarnosti izsušitve.

Genetska odpornost

Norovirus je močno infektiven, vendar se kljub izpostavitvi nekateri z njim ne okužijo. Med Evropejcih je okoli 20% takšnih ljudi. To nakazuje, da je lastnost v določeni meri genetsko pogojena. Odločilen je gen FUT2, ki je odgovoren za nastanek proteinov, imenovanih karbohidrati H tipa 1, ki jih najdemo na sluznici prebavil ter v izločkih sluznih žlez. Pri petini Evropejcev zaradi mutacije na obeh genih FUT2 teh proteinov ne najdemo, zato vstop virusa v telo in okužba z njim nista mogoča.

Odpornost na okužbo z norovirusi oziroma prisotnost določene spremembe in razvoj ne-izločevalnega tipa posameznika ima določene prednosti ter tudi slabosti. Prednost je odpornost na noroviruse, zmanjšana pa naj bi bila tudi možnost okužbe z virusom HIV. Slabost je večja verjetnost za okužbo z nekaterimi bakterijami, kot je E. coli. Problem se lahko pojavi tudi pri materah, ki dojijo in so odporne na okužbo z virusom. Če otrok nima genetske odpornosti, za zaščito pred okužbo potrebuje protitelesa, ki se sicer navadno nahajajo v materinem mleku. Vendar je mati odporna in z norovirusi še ni bila okužena, zato tudi ni razvila imunske odpornosti in ne izloča protiteles. Posledično je njen otrok bolj izpostavljen okužbam s tem virusom.