Pljučni rak

Pljucni-rakPri nastanku pljučnega raka imajo glavno vlogo škodljivi dejavniki iz okolja, med katerimi je na prvem mestu kajenje, saj je s kajenjem povezanih kar 90 odstotkov vseh primerov. Za raka na pljučih je tako kot za vse ostale vrste rakastih obolenj odločilna maligna sprememba celice, ki je osnovni gradnik življenja. Maligna celica se nekontrolirano razmnožuje, se razrašča v sosednja tkiva, potuje v druge organe po krvi ali limfnih poteh, kjer se naseli in znova razmnožuje. Tako tumorsko tkivo izpodriva normalna tkiva, povzroča zapore votlih organov, krvavitve in jemlje hrano celotnemu organizmu. Tumorsko tkivo sprošča pogosto še toksične in hormonsko aktivne snovi ter sproža imunske reakcije, ki lahko prizadenejo tudi ostale organe.

Za pljučni rak je, tako kot za vse ostale vrste rakastih bolezni, odločilna maligna sprememba celice, ki je osnovni gradnik življenja. Maligna celica se nekontrolirano razmnožuje, se razrašča v sosednja tkiva, potuje v druge organe po krvi ali limfnih poteh, kjer se naseli in znova razmnožuje. Tako tumorsko tkivo izpodriva normalna tkiva, povzroča zapore votlih organov, krvavitve in jemlje hrano celotnemu organizmu. Tumorsko tkivo sprošča pogosto še toksične in hormonsko aktivne snovi ter sproža imunske reakcije, ki lahko prizadenejo tudi ostale organe.

 

Vzroki za nastanek pljučnega raka

Obstaja veliko dejavnikov tveganja, ki privedejo do razvoja pljučnega raka, a med vsemi zelo izstopa najbolj kajenje. Kar 90% vseh pljučnih rakov je povezano s kajenjem. Tveganje se povečuje s številom pokajenih cigaret na dan. Kadilec, ki na dan pokadi zavojček cigaret, ima kar 25 krat večjo možnost za razvoj raka kot nekadilec. Cigaretni dim vsebuje več kot 4000 snovi, med katerimi jih je veliko takih, ki prispevajo k razvoju raka. Te snovi so karcinogene. Poleg aktivnega kajenja je eden izmed dejavnikov tveganja tudi t.i. pasivno kajenje. Pasivno kajenje pomeni, da ne kadimo cigaret sami cigaret, ampak vdihujemo cigaretni dim kadilcev v okolici.

Med ostalimi dejavniki tveganja so še nekatere druge toksične snovi, ki jih vdihujemo iz okolja. Eden izmed njih so azbestna vlakna. Azbest je material, ki so ga dolga leta uporabljali za toplotno in zvočno izolacijo hiš. Zboleli so predvsem delavci v azbestni industriji. Drugi dejavniki tveganja so še izpostavljenost radioaktivnemu radonu, ki lahko izhaja iz slabega gradbenega materiala nekaterih hiš, predhodne druge pljučne bolezni in splošna onesnaženost zraka v življenjskem okolju.

 

Vrste pljučnega raka

Ločimo več vrst pljučnih rakov. Razdelitev je pomembna zaradi ocene širjenja raka po telesu, prognoze bolezni in terapije. Obstaja drobnocelični rak, ploščatocelični rak (ker se razvije iz ploščatih epitelnih celic) in adenokarcinom (ki se razvije iz žleznih celic). Za drobnocelični pljučni rak je značilno, da zelo hitro raste in se zelo hitro razširi v druge organe človeškega telesa. Takšne zasevke imenujemo metastaze. Ta vrsta raka je v 99% povezana s kajenjem. Tako drobnocelični kot tudi ploščatocelični rak po navadi zrasteta v področju, kjer bronhiji vstopajo v pljučno tkivo, medtem ko adenokarcinom rak v večini primerov raste na obrobju pljuč. Adenokarcinom je najmanj povezan s kajenjem.

Pljučni rak se lahko kaže z različnimi simptomi in znaki. Najpogosteje so prisotni kašelj, občutek napora pri dihanju (dispnea) in hujšanje neznanega izvora. Manj redko pa so prisotne še bolečine v prsnem košu, vročina, oslabelost in prisotnost krvi v izpljunku.

 

Diagnoza pljučnega raka

Za diagnozo pljučnega raka je najprej potreben dober zdravniški pregled in zapis bolnikovih težav. Pregledati moramo tudi povečane bezgavke okoli vratu in v pazduhah. Od drugih preiskovalnih metod si pomagamo z rentgenskim slikanjem prsnega koša in računalniško tomografijo (CT prsnega koša). Osrednje mesto pri diagnostiki karcinoma pa ima bronhoskopija. Zdravnik s posebno napravo pregleda dihalne poti. Bronhoskop omogoča odvzema pljučnega tkiva, iz katerega se potem določi vrsta in stopnja malignosti pljučnega raka.

 

Preventiva proti pljučnemu raku

Najprepričljivejši dejavnik, ki igra vlogo pri nastanku raka na pljučih je zagotovo kajenje. Tveganje kadilca, da zboli za pljučnim rakom, se veča z zgodnjim začetkom kajenja, z daljšim obdobjem kajenja in z večjo količino pokajenih cigaret. Tako je pomembno za tiste, ki še nikoli niso kadili, da ne začnejo kaditi, za tiste, ki kadijo, pa da s kajenjem prenehajo. Kot z vsako zasvojenostjo, je tudi s kajenjem tako, da ga je težko prekiniti. Priporočljivo se je posvetovati z vašim zdravnikom o možnih programih odvajanja od kajenja, ki so vršijo v vaši okolici in o uporabi nikotinskih nadomestkov, kot so obliži ali žvečilni gumiji, ki vam lahko pomagajo pri odvajanju, vsekakor pa sami niso dovolj.

V zadnjem času se uporablja tudi antidepresiv bupropion, ki omili simptome odvisnosti ob odvajanju od kajenja. Prav tako je pomemben vpliv države z cenovnimi in davčnimi ukrepi, zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, izobraževanju in osveščanju javnosti, preprečevanju oglaševanja, obvezno prisotnostjo opozoril na cigaretnih škatlah, itd.

V sklop preventive pred pljučnim rakom sodi tudi izogibanje kancerogenim snovem (azbest, aromatični ogljikovodiki, arzen, kadmij, berilij, itd.) na delovnem mestu, kar ureja zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki določa tako obveznosti delodajalca (obveščanje, omogočanje uporabe zaščitnih mask, izobraževalni programi, itd.), kot obveznosti delavca (uporaba zaščitnih sredstev, obvezni zdravniški pregledi, itd.).

 

Terapija pljučnega raka

 

Pri terapiji pljučnega raka je pomembno, da je prilagojena vsakemu bolniku posebej. Bolniki se razlikujejo med seboj po starosti, tipu raka, razširjenosti in stadiju bolezni, delovanju pljuč, prisotnosti drugih bolezni, splošni psihofizični kondiciji in nenazadnje tudi motiviranosti za zdravljenje, saj je vloga bolnika ključnega pomena pri vsakem zdravljenju.

Pljučni rak lahko zdravimo na različne načine:

Kirurško zdravljenje – če je le možno se seveda rak odstrani. To lahko dosežemo ali z odstranitvijo enega režnja ali celotnega pljučnega krila. V primeru, da so prisotni zasevki, lahko še vedno odstranimo tumor s ciljem lajšanja težav povezanih s pritiskom raka na bližnje organe.

Radioterapija je lahko radikalna ali paliativna. Namen radikalne radioterapije je uničiti maso rakastih celic z uporabo ionizirajočih žarkov. Ker ti žarki poškodujejo tudi zdrave celice, je zelo pomembno natančno določiti kje se tumor nahaja in njegovo velikost, da čim bolj zmanjšamo škodo, ki jo naredi obsevanje na zdravo tkivo. Paliativno radioterapijo se uporablja z namenom zmanjšati volumen tumorja in za lajšanje težav.

Sistemska terapija s kemoterapevtiki, snovmi ki delujejo citotoksično. To pomeni, da ubijajo hitro deleče se celice, kar je glavna značilnost rakavih celic. Zdravljenje poteka v ciklusih ali kontinuirano. Kateri kemoterapevtik je najbolje uporabiti je odvisno od tipa raka. Novo upanje predstavljajo biološka zdravila, ki delujejo tako, da se vežejo specifično samo na rakaste celice.

Paliativno zdravljenje – z njim skušamo vplivati predvsem na kakovost bolnikovega življenja. Poslužujemo se ukrepov za ohranjanje in izboljšanje pljučne funkcije z izvajanjem dihalnih vaj, z učenjem primerne tehnike izkašljevanja, ter dihalnih tehnik, ki lajšajo simptome v napredovali fazi bolezni. Potrebni so tudi ukrepi za izboljšanje in ohranjanje prehrambenega stanja bolnikov z uporabo visoko beljakovinske prehrane in hrane z visokim deležem maščob v primeru izgube telesne teže. Spodbuja se tudi opustitev kajenja in uvede preventivno zdravljenje proti nastanku krvnih strdkov.