Presnova kofeina

Presnova-kofeinaKo zaužijemo kavo, se kofein v približno 5 minutah absorbira v kri. Končni efekt doseže po 30 minutah, njegov učinek pa se kaže še nekaj ur. Kofein se v telesu ne akumulira, temveč se razgradi in se približno po 24 urah izloča iz organizma. Presnova oz. razgradnja kofeina poteče v jetrih z začetno dimetilacijo preko encima, imenovanega citokrom P4501A2 (CYP1A2). Za ta encim je značilna velika variabilnost v njegovem delovanju, ki je med drugim posledica razlik v našem genetskem zapisu. Zato spremembe DNK pomembno vplivajo na učinkovitost njegovega delovanja in s tem določajo hitrost presnove kofeina posameznika.

Bolj podrobno o presnovi kofeina

Kofein spada med alkaloide, njegovo kemijsko ime pa se glasi 1,3,7-trimetilksantin. V čisti obliki se nahaja v obliki kristaliničnega prahu, ki je rahlo kiselkastega okusa. Najdemo ga v preko 60 rastlinskih vrstah, v različnih predelih rastlin: kavna in kokina zrna, določene vrste lešnikov in v listih čaja, kjer skupaj s čreslovinami tvori komplekse, ki jih imenujemo tein. Je blago poživilo, ki stimulira centralni živčni sistem in srce, poleg tega pa deluje tudi kot šibek diuretik – pospeši odvajanje urina. Učinkuje tako psihološko (vzburjenje, nemir, boljše počutje), kot tudi fiziološko (večja budnost, zmanjšana utrujenost, pospeši metabolizem, zviša krvni pritisk, pripomore k večji zbranosti). Skodelica kave vsebuje nekje do 200 mg kofeina, skodelica čaja do 80 mg teina, »koka kola« pa nekje od 40 do 70 mg kofeina. Pri prevelikih količinah lahko pride tudi do neprijetnih stranskih učinkov, kot so nemir, drhtenje ter težav s krvnim pritiskom. Ena skodelica kave na dan naj bi bila primerna prav za vse ljudi, oziroma ni znano, da bi lahko imela negativni učinek na zdravje. Drugače pa je ob zaužitju večjih količin kave. In sicer lahko 2 do 3 skodelice kave na dan nekaterim ljudem zaradi neučinkovitega delovanja encima CYP1A2 že poslabšajo zdravje. Pri teh ljudeh se kofein presnavlja počasneje, kar lahko močno vpliva na težave z visokim krvnim pritiskom in lahko privede tudi so srčnega infarkta.

Proces presnove kofeina

Ko zaužijemo kavo, se kofein v približno 5 minutah absorbira v kri. Končni efekt doseže že po 30 minutah, njegov učinek pa se kaže še nekaj ur. Kofein se v telesu ne akumulira, temveč se razgradi in se po približno 24 urah izloča iz organizma. Presnova oz. razgradnja kofeina poteče v jetrih z začetno dimetilacijo preko encima, imenovanega citokrom P4501A2 (CYP1A2). Omenjeni encim je odgovoren za 95 odstotkov metabolizma kofeina. Za ta encim je značilna velika variabilnost v njegovem delovanju, ki je med drugim tudi posledica razlik v našem genetskem zapisu. Zato spremembe DNK pomembno vplivajo na učinkovitost njegovega delovanja in s tem močno določajo hitrost presnove kofeina posameznika. Zamenjava nukleotida A z nukleotidom C na 734 mestu gena CYPI1A2 se odraža v zmanjšani encimski aktivnosti, ki so jo znanstveniki določili preko merjenja razmerja med plazemskih oz. urinskim kofeinom ter količino presnovnih produktov kofeina po zaužitju določene količine kave.

Kava ima na ljudi, ki imajo vsaj na enem izmed kromosomov C obliko gena, večji učinek, kot na ljudi, ki imajo obe kopiji gena prisotni v A obliki. Intenzivnejši učinek kofeina na naš organizem ni tako zelo ugoden, kot bi se morda zdelo. Kofein namreč med drugim vpliva na dvig krvnega pritiska. Če zaužijemo več kofeina, oziroma če se kofein v našem telesu zadržuje dlje, ima večji vpliv na dvig krvnega pritiska. Raziskovalci so v več študijah dokazali, da so ljudje, ki kofein presnavljajo počasneje, ob zaužitju večjih količin kave mnogo bolj dovzetni za težave, povezane s povišanim krvnim pritiskom in imajo večje tveganje za srčni infarkt. Glede na rezultate raziskav naj ti ljudje ne bi popili več kot ene skodelice kave na dan.