Sindrom nemirnih nog

Sindrom-nemirnih-nogSindrom nemirnih nog osebe običajno opišejo kot neprijeten občutek v nogah, predvsem v predelu meč, lahko pa tudi v stopalih ali stegnih. Pride do prisotnosti mravljinčenja, zbadanja, trganja, napetosti, ipd. Neprijetne občutke sproži mirovanje, predvsem zvečer v postelji, simptomi pa se lahko pojavijo tudi v avtomobilu, letalu, gledališču, torej povsod, kjer je potrebno mirovati. Večina oseb s sindromom nemirnih nog opaža poslabšanje simptomov predvsem zvečer, ko ležejo k počitku, pogosto pa se pojavljajo tudi ponoči in motijo spanje. V Evropi sindrom nemirnih nog prizadene okoli 10 odstotkov ljudi, od tega ženske dvakrat pogosteje kot moške. Raziskave kažejo, da gre za pomanjkanje dopamina in železa v možganih, vendar pa osnovni vzrok za nastanek sindroma še ni znan.

Bolj podrobno o sindromu nemirnih nog

Neprijetne občutke ali potrebo po premikanju nog deloma ali popolnoma umiri gibanje, kot sta na primer raztegovanje nog ali hoja, vsaj dokler aktivnost traja. Pri 80 % oseb z RLS se pojavi še periodično krčenje nog med spanjem (PLMS). To prebuja bolnika, še bolj pa moti spanje bolnikovega partnerja. Nespečnost zaradi RLS povzroča čezmerno utrujenost in zaspanost podnevi, kar neugodno vpliva na kakovost življenja prizadetih oseb. V najhujših primerih so simptomi RLS prisotni že podnevi. V tem primeru imajo prizadeti velike težave na potovanjih, npr. pri večurnem sedenju v letalu ali avtomobilu, prav tako pa se s težavo udeležujejo drugih socialnih aktivnosti, npr. ne morejo obiskovati gledališča ali kina, kjer morajo sedeti pri miru.

Pogostnost sindroma nemirnih nog se v splošni populaciji Kavkazijcev giblje okoli 10%. Mnogo redkejši je RLS pri Azijcih. RLS lahko začne že v otroštvu, z leti pa število prizadetih narašča in doseže svoj vrh v 7. desetletju starosti. Ženske prizadene dvakrat pogosteje kot moške. Družinska anamneza je pozitivna pri 50 % oseb z RLS.

Nastanek sindroma nemirnih nog

Večinoma vzrok za nastanek RLS ni znan. Raziskave kažejo na povezavo z dopaminergičnim in opiatnim sistemom, s pomanjkanjem železa v možganih ter ritmom budnosti in spanja. V tem primeru govorimo o idiopatskem ali primarnem sindromu nemirnih nog. Obstajajo pa tudi sekundarne oblike , ki so redkejše. Možni vzroki za sekundarno obliko so lahko: nevrološke bolezni (polinevropatija, radikulopatija); metabolni vzroki (pomanjkanje železa, diabetes mellitus ,hipovitaminoza vitaminov B, ščitnična disfunkcija); revmatološki vzroki ( revmatoidni artritis, fibromialgija); zdravila in poživila ( antidepresivi, nevroleptiki, kava, alkohol). Sindrom nemirnih nog je pogost tudi med nosečnostjo. Prizadene 30% nosečnic v zadnjem trimestru nosečnosti, po porodu pa pogosto izzveni.

Preventiva proti sindromu nemirnih nog

Velikokrat zadostuje že rahla sprememba življenjskih navad, da postanejo simptomi nemirnih nog znosni brez zdravil. Priporočamo, da se izogibate jemanju poživil, ki vsebujejo kofein in alkoholu. Priporočena je zmerna fizična aktivnost čez dan, saj pretiravanje v fizični aktivnosti simptome lahko samo poslabša. Velikokrat pomaga odhod k nočnemu počitku v kasnejših urah kot običajno, takrat ko so večerni simptomi v večji meri že izzveneli.

Terapija sindroma nemirnih nog

Če preventiva ne zadostuje, priporočamo osebi posvet pri zdravniku. Ta bo izključil še druge možne vzroke, ki lahko poslabšajo ali privedejo do simptomov sindroma nemirnih nog.

Raziskave so pokazale, da je lahko pomanjkanje železa povezano z večjo verjetnostjo za nastanek sindroma nemirnih nog. Te osebe so lahko tudi slabokrvne zaradi pomanjkanja železa, vendar ne vedno. Vsekakor je potrebno določiti vsem osebam s sindromom nemirnih nog vsebnost železa v telesu z merjenjem feritina v krvi, ki je beljakovina za shranjevanje železa v telesu. Nadomeščanje železa lahko v tem primeru odpravi sindrom nemirnih nog.

Bolniki z ledvično odpovedjo lahko prav tako začutijo simptome sindroma nemirnih nog. Čeprav se sindrom praviloma pojavlja pogosto šele v napredovali fazi ledvične bolezni, ni odveč preveriti delovanje ledvic z enostavnimi laboratorijskimi preiskavami pri vseh bolnikih s sindromom nemirnih nog.

Velikokrat pride do zmotnega prepričanja, da so krčne žile vzrok bolnikovim težavam, v ozadju pa se lahko skriva sindrom nemirnih nog, ki ga je enostavno zdraviti. Od pogostejših bolezni, ki lahko dajo podobne simptome ali so povezane z nastankom sindroma nemirnih nog je potrebno omeniti še sladkorno bolezen, Parkinsonovo bolezen in okvaro živcev ali polinevropatijo. Nekatera zdravila, predvsem nekateri antidepresivi in zdravila proti alergijam lahko poslabšajo sindrom nemirnih nog.

Zanimivo je, da tudi tretjina nosečnic občuti nemir v nogah v zadnjem trimesečju nosečnosti. Vzrok še ni popolnoma pojasnjen, simptomi pa izzvenijo po porodu, vendar se lahko v kasnejšem življenjskem obdobju ponovno pojavijo.

Ko se izključijo ali odstranijo vsi možni vzroki in ugotovijo bolezni, ki bi lahko privedle do sindroma ali ga poslabšale, je zdravljenje dokaj učinkovito z zdravili, ki se imenujejo dopaminski agonisti. Takšno zdravljenje pa potrebuje samo tretjina oseb z zelo izraženim sindromom nemirnih nog.