Venski tromboembolizem

Venski-tromboembolizem

Kadar strjena kri zamaši pretrgano žilo, lahko reši življenje. Vendar lahko v krvožilnem sistemu pride tudi do nastajanja kepic krvi, ki prekinejo ali omejijo krvni obtok, kar je lahko smrtno nevarno. To dogajanje imenujemo tromboza, kepicam strjene krvi pa pravimo trombi. Delci trombusa se lahko tudi sprostijo in nastane embolus (potujoči tromb), ki potuje s krvjo in povzroči žilno zaporo na drugem mestu. Tromboza in embolizem sta tesno povezana, zato pogosto uporabljamo izraz tromboembolizem.

Venski tromboembolizem zajema dve sorodni stanji – vensko trombozo in pljučno embolijo. Venska tromboza je stanje, ko znotraj vene nastane strdek ali tromb, ki ovira kroženje krvi po krvožilnem sistemu. Pljučna embolija je zapora pljučne arterije, ki jo najpogosteje povzročijo strdki, ki potujejo po krvi in se zagozdijo v križišču glavne pljučne arterije ali ene od njenih vej. To povzroči različne bolezenske spremembe, ki se odražajo na dihalih in obtočilih.

Zaplet z nespecifičnimi simptomi in številnimi dejavniki tveganja

Venski tromboembolizem je poleg srčnega infarkta in možganske kapi eden izmed najpogostejših vzrokov nenadnih srčno žilnih zapletov. Po nekaterih ocenah v Sloveniji vsako leto odkrijejo 1300 novih primerov venskega tromboembolizma.

Po simptomih in znakih ga ne moremo z gotovostjo ločiti od drugih bolezenskih stanj. Glavni simptomi nastanejo zaradi pljučne embolije. To je nenadno oteženo in pospešeno dihanje, prsna bolečina ob vdihu, kašelj in izkašljevanje krvi. Ti znaki se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih, kot so pljučnica, akutno poslabšanje kronične obstruktivne bolezni, pnevmotoraks in še nekaterih drugih.

Poznamo številne dejavnike tveganja, ki povečajo tveganje za nastanek venskega tromboembolizma. Najpomembnejši so motnje v strjevanju krvi, dolgotrajno ležanje ali sedenje, imobilizacija, pooperativna stanja, poškodba medenice, kolka ali spodnjih okončin, pozitivna družinska anamneza in jemanje kontracepcijskih tablet.