Strokovni svet

Gordana Vunjak NovakovičGordana Vunjak-Novakovic je profesorica biomedicinske tehnike na Univerzi Columbia, kjer vodi laboratorij za inženirstvo izvornih celic in tkiv, službuje pa tudi na oddelku za kirurgijo in na višji šoli za dentalno medicino. Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Univerzi v Beogradu (vse iz kemičnega inženirstva), med leti 1986-1987 pa je bila Fulbrightova štipendistka na MIT-u. Preden je prišla na Columbio je Gordana delala na Univerzi v Beogradu, MIT-u in Univerzi Tufts. Je ena od vodij Centra za tkivno inženirstvo Nacionalnega inštituta za zdravje. Gordana je objavila 235 strokovnih člankov, dve knjigi in opravila 150 predavanj. Večkrat dela kot svetovalka vladnim organizacijam na področju tkivnega inženirstva in regenerativne medicine, predseduje pa tudi svojemu oddelku na Nacionalnem inštitutu za zdravje. Leta 2002 je bila izbrana za štipendistko Ameriškega inštituta za medicinski in biološki inženiring. Leta 2007 je na Nacionalnem inštitutu za zdravje predavala kot prva ženska inženirka. Leta 2008 je bila sprejeta v hišo slavnih žensk v tehnologiji za "razvijanje bioloških nadomestkov za obnavljanje, vzdrževanje ali izboljšanje tkivnih funkcij".

Borut ŠtrukeljDr. Borut Štrukelj je redni profesor na Fakulteti za Farmacijo v Ljubljani. Podoktorsko se je izpopolnjeval na Inštitutu za rastlinsko molekularno biologijo v Wageningenu na Nizozemskem. Je soavtor več svetovnih patentnih prijav in 3 patentov na področju transgenih rastlin, bakteriofagnega prikaza in rekombinantnih probiotikov ter avtor več kot 180 znanstvenih in strokovnih člankov.

Poleg tega je član več svetovnih, evropskih in slovenskih združenj s področja farmacije in molekularne biologije. Leta 2008 je prejel Zoisovo priznanje, leta 2009 Minarikovo odličje, leta 2010 pa Fulbrightovo štipendijo. Trenutno deluje kot gostujoči profesor na Duquesne University, Pittsburg, ZDA. Od leta 1996 deluje kot izvedenec v Evropski farmakopeji (Strassbourg) v skupini za farmacevtske biomolekule, kot izvedenecpri Agenciji za zdravila EMEA (London) in kot izvedenec za varno hrano pri EFSA (Parma). Je član Sveta za zdravila, odgovorni urednik Farmacevtskega vestnika, Član Sveta Zavoda za farmacijo, predsednik Komisije za razvoj in raziskave na Univerzi v Ljubljani. Sodeluje v 7 UE programu in vodi gospodarski projekt ABI GENOL (EU sredstva za razvoj).

Miomir KneževičDoc. dr. Miomir Kneževič je leta 1994 doktoriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Na Inštitutu za aplikativno mikrobiologijo na Dunaju se je specializiral iz biotehnologije, natančneje iz tehnologije živalskih celic, celične terapije in celičnega inženiringa. V svoji karieri je deloval na različnih inštitucijah v Sloveniji, Avstriji in v Belgiji. Je soustanovitelj nekaj biotehnoloških podjetij. Trenutno je docent na Univerzi v Ljubljani ter predsednik uprave in partner v podjetju Biobanka d.o.o.. Poleg tega je deloval kot asistent direktorja za tehnološke transferje na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Je tudi član investicijskega odbora v skladu tveganega kapitala Prvi kapital v Ljubljani, svetovalec v Tehnološkem parku v Ljubljani in član odbora znanstvenih raziskovalcev v nekaj biotehnoloških podjetjih, poleg tega pa še član Odbora za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, kjer razvijajo strateške dokumente glede R&D v Sloveniji.

Pieter FaberDr. Pieter Faber je svoj dodiplomski študij opravljal na Univerzi v Groningenu na Nizozemskem, doktoriral pa je iz človeške genetike na Univerzi Erasmus v Rotterdamu, prav tako na Nizozemskem. Po zaključenem doktoratu je delal v splošni bolnišnici v Massachutsettsu, v Bostonu, ZDA na področju nevrogenetskih bolezni. Zatem se je preselil v industrijo in v Cleavlandu pomagal začeti z biotehnologijo. Vodstvene izkušnje, ki jih je pridobil na svojem zadnjem položaju ter njegovo kakovostno delo z določenimi roki mu je na koncu prineslo direktorski položaj v Genomics Core, Clevelandski zdravstveni kliniki v zvezni državi Ohio.




Marko BitencMarko Bitenc je izkušen in aktiven raziskovalec, ki ima strokovne izkušnje iz širših področij genomike in genetike ter je izvrsten poznavalec analiznih tehnologij in diagnostičnih postopkov. Aktivno sledi zdravstvenim napredkom in novim tehnologijam in njihovi praktični implementaciji.

Svojo prvo nagrado je osvojil z raziskovalno skupino na iGEM 2007 v skupini medicina in zdravje. Je ustanovitelj podjetja genEplanet in idejni vodja razvite Osebne genetske analize GenePlanet za katero je prejel zlato priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Slovenije.

 

 

 

Iva Verbnikmag. Iva Verbnik je leta 1993 diplomirala iz dietetike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pri profesorju dr. Dražigostu Pokornu. V diplomski nalogi je izvedla raziskavo o prehranskih navadah otrok ter njihovemu odzivanju na nove jedi. Svojo poklicno pot je nadaljevala v gospodarstvu na področju organizirane prehrane, kjer se je kot vodja strokovne službe bližje srečala s področjem kakovosti in standardizacije. Leta 2003 je magistrirala s področja integralnega upravljanja sistemov kakovosti. Svoje izkušnje iz poučevanja in dodatno izobrazbo, ki jo je pridobila na področju pedagoško-andragoških znanj, že več kot 15 let s pridom uporablja na področju izobraževanja odraslih. Od leta 2007 je področje njenega delovanja izobraževanje in svetovanje s področja prehrane, kakovosti izvajanja storitev ter uvajanja standardov v poslovne procese (ISO in HACCP) in njihovega optimiranja.

 

Dušan FlisarDušan Flisar, dr.med. je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1986. Od leta 1991 je zaposlen na Nevrološkem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Specialistični izpit iz nevrologije opravil leta 1995. Ima skoraj dve desetletji kliničnih izkušenj iz nevrologije in je ozko specializiran za nevro-degenerativne bolezni in zdravljenje bolnikov s parkinsonizmom ter drugimi motnjami gibanja. Uvedel je sodobne metode zdravljenja in diagnostike ekstrapiramidnih bolnikov. Predaval na strokovnih srečanjih doma in v tujini in objavljal v domači in tuji literaturi. Je tudi so-avtor večih objav uporabe inteligentnih sistemov za analizo baz medicinskih podatkov. Populariziral je nevrologijo in napisal več poljudnoznanstvenih prispevkov.