Gordana Vunjak-Novakovic je profesorica biomedicinske tehnike na Univerzi Columbia, kjer vodi laboratorij za inženirstvo izvornih celic in tkiv, službuje pa tudi na oddelku za kirurgijo in na višji šoli za dentalno medicino. Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Univerzi v Beogradu (vse iz kemičnega inženirstva), med leti 1986-1987 pa je bila Fulbrightova štipendistka na MIT-u. Preden je prišla na Columbio je Gordana delala na Univerzi v Beogradu, MIT-u in Univerzi Tufts. Je ena od vodij Centra za tkivno inženirstvo Nacionalnega inštituta za zdravje. Gordana je objavila 235 strokovnih člankov, dve knjigi in opravila 150 predavanj. Večkrat dela kot svetovalka vladnim organizacijam na področju tkivnega inženirstva in regenerativne medicine, predseduje pa tudi svojemu oddelku na Nacionalnem inštitutu za zdravje. Leta 2002 je bila izbrana za štipendistko Ameriškega inštituta za medicinski in biološki inženiring. Leta 2007 je na Nacionalnem inštitutu za zdravje predavala kot prva ženska inženirka. Leta 2008 je bila sprejeta v hišo slavnih žensk v tehnologiji za "razvijanje bioloških nadomestkov za obnavljanje, vzdrževanje ali izboljšanje tkivnih funkcij".
Dr. Pieter Faber je svoj dodiplomski študij opravljal na Univerzi v Groningenu na Nizozemskem, doktoriral pa je iz človeške genetike na Univerzi Erasmus v Rotterdamu, prav tako na Nizozemskem. Po zaključenem doktoratu je delal v splošni bolnišnici v Massachutsettsu, v Bostonu, ZDA na področju nevrogenetskih bolezni. Zatem se je preselil v industrijo in v Cleavlandu pomagal začeti z biotehnologijo. Vodstvene izkušnje, ki jih je pridobil na svojem zadnjem položaju ter njegovo kakovostno delo z določenimi roki mu je na koncu prineslo direktorski položaj v Genomics Core, Clevelandski zdravstveni kliniki v zvezni državi Ohio.
Dr. Borut Štrukelj rojen leta 1961 v Ljubljani,je diplomiral je na Fakulteti za Farmacijo, naziv magistra znanosti in doktorja znanosti pa je pridobil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Delo je začel leta 1985 kot asistent Fakultete za Farmacijo, nadaljeval kot raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana, podoktorsko se je izpopolnjeval na Univerzi v Wageningenu. Od leta 1999 do 2001 je bil prodekan Fakultete za farmacijo UL, na kateri je leta 2003 postal dekan. Trenutno je redni profesor na Fakulteti za farmacijo, kjer predava predmete iz področja farmacevtske biotehnologije in predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo. Objavil je več kot 120 znanstvenih in strokovnih člankov, od tega 91 v vrhunskih mendnarodnih znanstvenih revijah. Dopolnilno deluje kot izvedenec za biološka zdravila na Evropski agenciji za zdravila v Londonu in na Evropski farmakopeji v Strassbourgu. Leta 1996 je dobil EMBO podoktorsko nagrado, leta 2007 pa Zoisovo nacionalno priznanje za znanost. Je član naslednjih mednarodnih združenj za biokemijo in molekularno biologijo: FEBS, IUBMB, IUPMB.
Dr. Miomir Kneževič je bil rojen leta1958 v Ljubljani. Svojo kariero je začel kot učitelj na srednji šoli, nadaljeval pa je kot raziskovalec in vodja majhnih biotehnoloških podjetjih v Sloveniji in Avstriji. Dr. Kneževičje leta 1994 doktoriral iz biotehnologije na Univerzi v Ljubljani. Na Inštitutu uporabne mikrobiologije na Dunaju pa se je specializiral za biotehnologijo, še posebej za tehnologijo živalskih celic, celične terapije in tkivni inženiring. Poleg profesionalnega zanimanja ima tudi veliko praktičnih izkušenj pri ustanavljanju malih in srednjih podjetij ter njihovem vodenju. V več kot 20-letni profesionalni karieri je delal na različnih inštitutih v Sloveniji, Avstriji in Belgiji. Je soustanovitelj večih biotehničnih podjetij, služboval pa je tudi kot docent na Univerzi v Ljubljani. Delal je kot nacionalni strokovnjak za ločevanje na Oddelku za uporabno genomiko in biotehnologijo v zdravstvu na direkciji za zdravstvo, DG raziskave, Evropska komisija, Bruselj. Trenutno dela v Centru za transfuzijo krvi v Ljubljani, kot vodja enote za zbiranje in obdelavo hematopoetskih izvornih celic. Kot pomočnik direktorja pri prenosu tehnologije pa sodeluje tudi z Nacionalnim inštitutom za biologijo.
Dušan Flisar, dr.med. je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1986. Od leta 1991 je zaposlen na Nevrološkem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Specialistični izpit iz nevrologije opravil leta 1995. Ima skoraj dve desetletji kliničnih izkušenj iz nevrologije in je ozko specializiran za nevro-degenerativne bolezni in zdravljenje bolnikov s parkinsonizmom ter drugimi motnjami gibanja. Uvedel je sodobne metode zdravljenja in diagnostike ekstrapiramidnih bolnikov. Predaval na strokovnih srečanjih doma in v tujini in objavljal v domači in tuji literaturi. Je tudi so-avtor večih objav uporabe inteligentnih sistemov za analizo baz medicinskih podatkov. Populariziral je nevrologijo in napisal več poljudnoznanstvenih prispevkov.
Dr. Odon Planinšek je asistent na oddelku za farmacevtsko tehnologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Njegova raziskovalna področja zajemajo določanje fizikalno-kemičnih lastnosti zdravil in pomožnih snovi, posebej določanje površinskih lastnosti z meritvami močljivosti, inverzno plinsko kromatografijo ter infrardečo spektroskopijo. Poleg tega razvija metode za spremembe površinskih lastnosti zdravil, metode za izboljšanje raztopitve zdravil in stabilizacijo zdravil v trdnem stanju ter pripravo delcev s precipitacijsko metodo. Profesor dr. Planinšek sodeluje pri poučevanju farmacevtske tehnologije in fizikalne farmacije na dodiplomski študijski ravni, kot podiplomski predmet pa poučuje uporabo termalne analize v farmaciji. V letu 2002 je pet mesecev deloval na London School of Pharmacy pod vodstvom profesorja Graham Buckton-a. Je avtor enega slovenskega patenta in soavtor dveh slovenskih patentnih prijav.