Dojka je poseben organ, prisoten pri sesalcih, v katerem se po porodu tvori mleko, ki je prva in najpomembnejša hrana za novorojenega otroka. Mleko nastaja v žlezah (acinusih) in se po vodilih (duktusih) izloča skozi prsno bradavico. Poleg mlečnih žlez dojko sestavlja še vezivno tkivo in maščevje.
Dojko lahko prizadene veliko bolezni. Večinoma gre za nenevarne spremembe vezivnega in maščobnega tkiva. Žal pa lahko dojko prizadene tudi bolezen, ki se jo ženske najbolj bojijo. To je rak na dojki. Pri raku dojke pride do nenadzorovanega razraščanja različnih celic, ki sestavljajo dojko. Obstaja več različnih skupin malignih neoplazem, ki se med seboj razlikujejo po hitrosti napredovanja bolezni in prognozi.
Rak dojke je najpogostejši rak žensk v razvitem svetu, kjer vsako leto zboli okoli 100 od 100.000 žensk. Ocene kažejo, da bo v prihodnosti vsaka 9 ženska dobila raka na dojki. Najbolj so ogrožene ženske belke po 35 letu starosti. Pri ostalih rasah je obolevnost nižja. Najnižja je obolevnost v jugovzhodni Aziji in v Afriki. Raka na dojki lahko dobijo celo moški, vendar je bolezen pri moških kar 100 krat redkejša kot pri ženskah.
Pri raku dojke se začnejo celice, ki sestavljajo dojko nenormalno hitro deliti. Te rakasto spremenjene celice lahko potujejo do drugih delov telesa, se naselijo in rastejo dalje: temu rečemo, da metastazirajo.
Zakaj pride do raka dojke ni popolnoma pojasnjeno. Znani so nekateri dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na razvoj tega raka. To je predvsem dolgo obdobje med pričetkom menstruacije (menarho) in prenehanjem menstruacije (menopavzo), višja starost pri prvi nosečnosti, debelost in dieta z veliko vsebnostjo maščob. Tudi oralni kontraceptivi povečujejo možnost za nastanek raka.
Posebno poglavje pri dejavnikih tveganja ima družinska obremenjenost. Ugotovili so, da se rak dojke med bližnjimi sorodnicami pojavlja veliko pogosteje, kot med naključnimi osebami. Več kot je v družini sorodnic ali sorodnikov z rakom na dojki, večja je možnost za razvoj raka. V primeru družinske obremenjenosti gre za spremembe na genih BRCA1 in BRCA2. BRCA geni ščitijo celice dojke pred razvojem raka. Če so ti geni poškodovani, te zaščite več ni in pride do razvoja rakave bolezni.
Najpogostejši znak raka na dojki je zatrdlina v dojki. Velika večina zatrdlin je sicer nedolžnih, vendar naj te spremembe oceni zdravnik. Ostali simptomi raka na dojki so lahko še čist ali krvav izcedek iz bradavice, ugreznitev ali zategovanje bradavice v različne smeri, spremembe v obliki in velikosti dojke, sploščevanje kože na dojki, sprememba barve kože na dojki v barvo pomaranče.
Najpomembnejša diagnostična dejavnost, ki bi jo morala izvajati vsaka ženska je redno samopregledovanje prsi za morebitnimi tipljivimi spremembami v dojki. Le s hitrim in pravočasnim odkrivanjem sprememb lahko odkrijemo raka v zgodnjih fazah, ko je možno še zelo uspešno zdravljenje. Zdravniki raka na dojki odkrivajo z različnimi preiskavami. Najboljša in daleč najpogosteje uporabljena je mamografija ali rentgensko slikanje dojke. Žal mamografi niso popolni. Tako se lahko zgodi, da za rak zamenjamo za spremembo, ki se kasneje izkaže za nedolžno, ali še huje, da spregledamo skrito bolezen. Poleg mamografije je možen pregled z magnetnim resonančnim slikanjem (MRI), CT in ultrazvočni pregled dojke.
Preiskava, ki se opravi obvezno pri diagnostiki dojke je biopsija bolezensko spremenjenega tkiva. Pri tem postopku zdravnik z iglo odvzame košček tkiva za pregled pod mikroskopom. S pomočjo biopsije se določa malignost raka, kar pomaga pri odločanju o nadaljnjem zdravljenju.