Rak prostate je bolezen moških, starejših od 45 let. Pred to starostjo je bolezen redka. Povprečna starost moških pri odkritju bolezni je okoli 70. let. Bolezen je dosti bolj pogosta pri črncih kot pri belcih. Azijci so najmanj ogroženi. Vendar je potrebno dodati, da pri nekaterih ljudeh sploh ne pride do diagnoze raka prostate, saj umrejo prej od drugih vzrokov. Tako se predvideva, da za boleznijo dejansko zboli še veliko več ljudi, kot se ocenjuje sedaj.
Obstaja veliko dejavnikov tveganja za nastanek raka. Med njimi je najpomembnejša starost moškega. Obstajajo tudi že omenjene rasne razlike. Naslednji pomembni dejavnik raka je prehrana. Predvideva se, da moški, ki uživajo veliko živalskih maščob prej zbolijo za boleznijo kot tisti, ki jedo veliko sadja in zelenjave.
Pomemben dejavnik pri nastanku raka je tudi družinska obremenjenost in genetika. Prisotnost raka v družini podvoji možnost, da se bo pojavil rak tudi pri drugem članu družine. Pri razvoju raka so pomembne spremembe genov na kromosomih 8 in 17. Njihovi beljakovinski produkti so na različne načine povezani s prostato.
Rak prostate se lahko kaže z različnimi značilnostmi. Mnogokrat se zgodi, da je bolnik popolnoma brez simptomov. Če pa so le-ti prisotni, so najpogosteje povezani s težavami pri uriniranju. Bodisi gre za počasen začetek uriniranja, povečano število uriniranj, šibek curek urina, bolečine pri uriniranju ali celo za popolno zadrževanje urina. Možne so tudi druge težave kot so težave z erekcijo, kri v urinu in semenski tekočini ali bolečine v drugih delih telesa kot so spodnji del hrbtenice, boki ali stegna.
Kljub simptomom, ki jih povzroča rak prostate, pa so enaki simptomi največkrat posledica manj nevarne bolezni, ki se benigna hiperplazija prostate. Pri tej bolezni se prostata poveča, vendar v tem primeru ne gre za rakavo tvorbo.
Kot vselej, je za dobro diagnozo potreben temeljit zdravniški pregled. Zdravnik bo opravil rektalni pregled in odvzel kri za laboratorijski pregled. Od laboratorijske analize je najpomembnejši kazalec bolezni povišanje t.i. prostata specifičnega antigena (PSA). To je snov, ki jo prostata izloča v semensko tekočino, pa tudi v druge telesne tekočine, med drugimi v kri. Če je PSA močno povečan to v veliki večini primerov nakazuje, da je pri bolniku prisoten rak prostate.
Poleg pregleda in osnovnih laboratorijskih preiskav so na voljo tudi slikovne preiskave, ki dokončno potrdijo prisotnost bolezni. Med njih spadajo ultrazvok, ki slika prostato in ga zdravnik uvede skozi danko, cistoskopija, kjer se z endoskopom s pomočjo drobne cevke skozi penis pogledata sečnica in mehur. Za potrditev diagnoze pa je potrebna predvsem biopsija. Pri biopsiji se odvzame košček tkiva z namenom, da se določi prisotnost in razširjenost rakastega tkiva v prostati.