Vsak posameznik predstavlja edinstveno celoto od staršev podedovanih lastnosti in vplivov okolja, v katerem živi. Okolje ne more vplivati na barvo oči in na naravno barvo las, lahko pa vpliva na marsikatero drugo človekovo lastnost. V zadnji 100 letih so si znanstveniki pogosto zastavljali vprašanja, ali lahko sami tekom razvoja, po rojstvu, vplivamo na inteligenčni kvocient. IQ je s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske sposobnosti. Nedavne raziskave so pokazale, da je povezano tudi z dojenjem, ki je ena prvih izkušenj, ki jih doživlja novorojenček Ugotovili so, da lahko v zgodnjem otroštvu 25 – 40 % individualnih razlik v merljivi inteligenci izvira iz genov.
Znanstvena publikacija: Proceedings of the National Academy of Sciences
Citat: Caspi et al. (2007) . Moderation of breastfeeding effects on the IQ by genetic variation in fatty acid metabolism. Proc Natl Acad Sci 104(47): 18860 - 18865
Velikost študije: 
| Vaš rezultat |
Če ste bili kot otrok hranjeni z materinim mlekom imate IQ višji za okoli 4 do 7 točk. Zaradi prisotnosti A oblike v eni izmed dveh kopij FADS2 gena, ki ju vsebujete je imelo dojenje v otroštvu na vas pozitiven vpliv. Prisotnost A oblike namreč vpliva na boljši razvoj inteligence ob uživanju materinega mleka. Če materinega mleka niste uživali, boste na IQ testu dosegli malo slabši rezultat kot ljudje, ki imajo prav tako en gen z A obliko in so materino mleko v otroštvu uživali. V kombinaciji z A obliko FADS2 gena naj bi materino mleko namreč spodbudilo boljši razvoj možganov. |
Poglobljeno o vplivu hranjenja z materinim mlekom na IQ
O vplivu dojenja na IQ so opravili številne raziskave. Pomembno raziskavo na tem področju so opravili angleški znanstveniki. Analizirali so podatke več kot 3000 otrok iz Nove Zelandije in Velike Britanije v starostnem obdobju 5 do 13 let. Dojenje naj bi ugodno vplivalo na razvoj otroških možganov zaradi prisotnosti dveh nenasičenih maščobnih kislin (DHA - dokozaheksaenoična kislina in AA - arahidonična kislina), ki so prisotne samo v materinem, ne pa v kravjem mleku ali mleku v prahu. Omenjeni maščobni kislini se v času dojenja kopičita v možganih. Pri otrocih vplivata na boljši razvoj možganov in s tem na boljši spomin, zmožnost učenja in reševanja problemskih nalog. Večje sposobnosti na teh področjih se kažejo tudi kasneje v odrasli dobi. Žal dojenje nima vpliva na povišanje IQ pri čisto vseh otrocih. Vzrok za to je povezan z genom FADS2, delčkom našega dednega zapisa, ki ga nosimo v vseh celicah našega telesa, in v njegovih različnih možnih oblikah.
Te možne oblike gena so aleli, ki si jih lahko zelo poenostavljeno predstavljamo kot kombinacije črk AA, AG ali GG. Otroci, ki imajo »A« alel (več kot 90 % vseh otrok) in jih mame dojijo, lahko torej glede na rezultate raziskav razvijejo višji IQ. Če te oblike gena nimajo, potem dojenje na inteligenco naj ne bi vplivalo. Znanstveniki so hkrati izključili morebiten vpliv genov matere na učinek, ki ga ima dojenje na otroka ter tudi socialno-ekonomski položaj doječe matere, saj so sprva sklepali na povezavo med višjim IQ otrok in premožnejšim stanjem družine. Zakaj naj bi imela določena oblika gena FADS2 pozitiven vpliv na razvoj možganov in posledično na višji IQ, še ni popolnoma jasno. Predvidevajo pa, da naj bi imeli nenasičeni mlečni kislini DHA in AA iz materinega mleka vpliv na izražanje genov določenih biosinteznih poti, ki vplivajo na razvoj možganov.
Da bo povezava med dojenjem in višjim IQ dojenih otrok popolnoma jasna, bodo potrebne še dodatne znanstvene raziskave. Glede na dosedanje rezultate, lahko vseeno sklepamo, da dojenje bistveno pripomore k boljšemu umskemu razvoju in lahko tako pri otrocih z ustrezno obliko gena FADS2 vpliva na povišanje inteligence.