Bolj podrobno o barvi oči

Šarenica ima za oči enak pomen kot zaslonka za fotoaparat. Pri šarenici ločimo sprednjo in zadnjo epitelno plast. V obeh plasteh se nahaja pigment melanin. Količina melanina se spreminja predvsem v sprednji epitelni plasti. Če je melanina veliko so oči rjave, pri zelenih očeh je melanina manj, pri modri pa še manj. Zanimiv je primer rdečih oči. V tem primeru je količina melanina zanemarljivo majhna. Zaradi tega se svetloba odbije od kapilar, ki se nahajajo v notranjosti oči, kar daje očem rdečo barvo. Raziskave so pokazale, da na barvo oči vplivajo številni geni. V novejših raziskavah so ugotovili povezavo med barvo šarenice in genom HERC2. Ta gen je pomemben zaradi vpliva na gen OCA2, ki nosi zapis za protein P. Točna vloga proteina P zaenkrat ni znana. Nahaja se v celicah, ki proizvajajo melanin in je verjetno vključen v proizvodnjo melanina. Poznamo še dva gena, ki vplivata na barvo oči. To sta gen SLC24A4 in TYR. Gen TYR določa encim tirozinazo, ki se nahaja v celicah, ki proizvajajo melanin. Genetske variacije v SLC24A4 so povezane s pigmentacijo kože, barvo las in oči.

Drugi vplivi na barvo oči

Novorojenčki imajo praviloma modre oči, ki se nato spremenijo v drugo barvo, kot sta zelena in rjava, saj šele izpostavljanje soncu sproži nastajanje melanina v očesni šarenici. Dejanska barva oči otroka se dokončno izoblikuje do šestega meseca starosti. Pri odraslih ljudeh se spremeni barva oči zaradi poškodb ali jemanja določenih kapljic za oči.

Nazaj na osnovni opis