Bolj podrobno o dovzetnosti za bolečino

Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vendar vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina.

Zaznava bolečine je rezultat vzdraženja posebnih bolečinskih receptorjev. To so končni deli bolečinskih živcev, na katerih se ob dovolj močnem mehanskem, kemičnem ali toplotnem draženju sproži električni ali akcijski potencial. Ta impulz se po živcih prenese v osrednje živčevje. Odvisno od debeline živčnih vlaken, ki so bila na ta način vzdražena, se razlikuje tudi bolečina, ki je lahko ostra ali topa. Ostra bolečina se od tope razlikuje tudi po tem, da posameznik lahko pove, kje ga točno boli, medtem ko pri topi bolečini težje opredeli mesto bolečine. Občutljivost za bolečino se močno razlikuje med ljudmi. Predvideva se, da je pomemben vzrok za te razlike majhna varianta oziroma SNP v genu COMT. Encim katehol-O-metiltransferaza, ki ga kodira ta gen, ima pomembne biološke funkcije, vključno z regulacijo količine kateholaminov in enkefalinov, katerih nivo je povezan z doživljanjem bolečine. Posledica zmanjšane aktivnosti encima COMT močno poveča občutljivosti na bolečino.

Nazaj na osnovni opis