Bolj podrobno o laktozni intoleranci

Zaradi pomanjkanja laktaze potujejo velike količine neprebavljenih sladkorjev mimo tankega v debelo črevo, kjer jih presnavljajo črevesne bakterije. Nevsrkan sladkor pretvorijo bakterije v maščobe, v pline in v druge večje molekule. Ti presnovki bakterij nato povzročajo neprijetne simptome bolezni.

Znaki bolezni so zelo neznačilni. Laktozna intoleranca se lahko začne kazati kot driska. Trebuh je zelo napihnjen, možni so tudi trebušni krči. Če gre za hudo poslabšanje bolezni je možna tudi slabost in bruhanje. Znaki se pojavijo od 15 minut pa tudi do 2 uri po zadnjem zaužitju mleka oziroma mlečnih izdelkov. Jakost in pojavljanje simptomov sta odvisna tudi od količine laktoze, ki jo zaužijemo.

Bolezen zdravnik prepozna po značilnih znakih in tipični anamnezi. Seveda je za natančno diagnozo potreben tudi dober zdravniški pregled. Težave pri odkrivanju bolezni lahko nastopijo, če se znaki pojavljajo v daljšem presledku po zaužitem mleku in jih tako bolnik kot zdravnik ne povežeta z nezmožnostjo presnavljanja mleka. Diagnoza se lahko postavi s pomočjo prenehanja uživanja mleka v prehrani. Če po ukinitvi mlečne hrane znaki bolezni izginejo, nadaljnja diagnostika bolezni ni več potrebna. Za dokončno potrditev diagnoze lahko izvedemo tudi t.i. laktozni test, pri katerem bolnik popije 50g laktoze, nato pa se opazuje reakcijo telesa na zaužito laktozo.

Oblike laktozne intolerance

Obstajajo velike razlike v pojavnosti laktozne intolerance. Pri belcih v ZDA in v Evropi je bolezen prisotna v okoli 15%. Med spoloma ni razlik. Pri Japoncih in Kitajcih se bolezen pojavlja tudi v 80% pri nekaterih narodih Južne Amerike, predvsem pri staroselcih, pa ta delež doseže tudi do 100%.

Bolezen lahko razdelimo na primarno (genetsko) in na sekundarno. Primarna laktozna intoleranca se največkrat pojavi v otroštvu. Količina encima je ob rojstvu še dovolj velika za normalen razvoj otroka, po 2. do 3. letu, pa se že začnejo kazati prvi znaki nezadostne presnove mlečnih sladkorjev.

Za sekundarno laktozno intoleranco je značilno, da je količina prebavnih encimov za laktozo normalna, vendar pa je zaradi delovanja drugih bolezni črevesna sluznica poškodovana in tako normalna absorpcija in presnova laktoze ni mogoča. Bolezni, pri katerih se najpogosteje pojavlja sekundarna laktozna intoleranca so kronična vnetna črevesna bolezen (Crohnova bolezen), celiakija, obsevanje z radioaktivnimi snovmi in laktozna intoleranca kot posledica kemoterapije (zdravljenja raka).

Zdravljenje

Zdravljenje primarne in sekundarne laktozne intolerance je dietno in ga izvedemo tako, da omejimo ali izključimo mleko v prehrani. Pri sekundarni laktozni intoleranci zdravimo tudi osnovni vzrok bolezni, v kolikor je to mogoče.

Nazaj na osnovni opis