Bolj podrobno o nivoju HDL holesterola

Holesterol v krvi ni topen in se po telesu prenaša z proteini, ki se imenujejo lipoproteini. Poznamo več vrst lipoproteinov. LDL ali lipoproteini nizke gostote prenašajo po telesu kar dve tretjini holesterola, imenovanega tudi škodljivi holesterol, čeprav je za delovanje organizma nujno potreben. Lipoproteini LDL prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Prav nasprotno pa počnejo lipoproteini visoke gostote – HDL. Ti prenašajo holesterol v nasprotno smer, odstranjujejo ga iz krvnega obtoka in vračajo v jetra, kjer se pretvori in izloči z žolčem. HDL in LDL lipoproteini vplivajo torej na količino holesterola, ki kroži v našem krvnem obtoku. Dokler je vezan na proteine v krvi ni težav, slednje nastopijo šele, ko koncentracija poraste in se začne nabirati na steni žil, kar privede do ateroskleroze in koronarne bolezni.

Dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze so številni, najpogostejši pa so starost, cigareti, alkohol, prehrana s preveč holesterola in nasičenih maščobnih kislin, telesna neaktivnost in sladkorna bolezen. Najpomembnejši posamezni faktor tveganja za pojav ateroskleroze in z njim povezanih akutnih zapletov pa je zmanjšana količina HDL.

Arterijske obloge nastajajo tudi pri zdravih ljudeh, vendar ponavadi hitro izginejo. Težava nastopi takrat, ko so arterije poškodovane, kar je lahko posledica visokega krvnega tlaka, kajenja ali stresa. Da bi telo poškodbo popravilo, se pričnejo celice deliti in ustvarjati novo tkivo, zato izgubi površina žile gladkost. Na takšne brazgotine se pričnejo nalagati holesterol, bele krvničke in druge usedline. Žile postanejo trde in neprožne, notranji premer se počasi oži. Zaradi tega se končno zmanjša pretok krvi do organa ali tkiva, ki ga prehranjuje prizadeta žila. Obloge v žili pa se lahko tudi odluščijo od stene in nastane krvni strdek. Tak strdek lahko žilo popolnoma zamaši, posledica pa je lahko možganska ali srčna kap. Možna je tudi gangrena, če se zamašijo žile, ko vodijo v roke ali noge. Ateroskleroza predstavlja eno največjih zdravstvenih težav človeštva. Čeprav lahko prizadene katerokoli arterijo, so največji problem koronarne bolezni srca. V svetovnem merilu so za 31 % smrti krive kardiovaskularne bolezni.

Raziskovalci so našli pomembno povezavo med nivojem HDL holesterola v krvi in oblikami gena EDN-1, ki kodira endotelin-1. Endotelini so razred proteinov, ki krčijo žile. Najbolj učinkovit je prav endotelin-1, ki ga izločajo endotelne celice žilnega sistema. Odkritje povezave med endotelinom-1 in nivojem HDL holesterola je bilo sprva precej veliko presenečenje. Kakšna je vloga endotelina-1 na molekularnem nivoju zaenkrat še ni znano, predvideva pa se, da endotelin-1 vpliva na nivo hormona adiponektina v krvnem obtoku, ki ga izločajo maščobne celice. Znano je, da adiponektin regulira razgradnjo maščobnih v telesu.

Nazaj na osnovni opis