Bolj podrobno o zaznavanju grenkega okusa

Dober primer preverjanja sposobnosti okušanja grenkobe, je okušanje 6-N-propiltiouracila (PROP). Nekaterim ljudem se zdijo že zelo nizke koncentracije PROP močno grenke, medtem ko ji drugi ne zaznajo ali pa je zaznava zelo šibka. V grobem drži podatek, da le 75 % ljudi okuša PROP. PROP-a v naravi ni, vendar je sposobnost okušanja te sintetične snovi v tesni povezavi z okušanjem drugih sorodnih grenkih substanc. Te snovi najdemo v brokoliju, zelju, kavi, toniku in nekaterih pivih. Značilen primer takšnih spojin v naravni so glukozinolati, vendar obstaja v naravi še tisoče drugih substanc z grenkim okusom. Ljudje imamo okoli 30 genov, ki kodirajo receptorje za grenko, vendar vsak od teh receptorjev zaznava nekoliko drugačno grenkobo. Zato nima vsaka grenka hrana enaka enakega okusa.

Znano je, da so glukozinolati lahko toksični. Slabo vplivajo na presnovo joda, kar lahko vodi v težave s ščitnico. Zato so se pri živalih razvili receptorji za zaznavo teh substanc. Zakaj torej toliko ljudi ne zaznava glukozinolatov? Verjetno v evoluciji človeka okušanje glukozinolatov za preživetje ni bilo več potrebno. Lahko, da je prišlo do tega zaradi spremenjenega načina prehranjevanja. Dejstvo je, da se je pri ljudeh gen, ki ima obliko G nekoliko umaknil na račun oblike C.

Okušanje v povezavi z alkoholom ter cigareti

Starši želijo za svoje otroke le najboljše, žal pa mladostniki nasvete in opozorila le redko upoštevajo. Vedno mlajše osebe posegajo po cigaretah in alkoholu, te slabe razvade pa lahko vodijo kasneje še v druge, hujše odvisnosti. Vendar je tudi nagnjenost ljudi do cigaret in alkoholnih pijač mogoče napovedati! Med strastnimi, pa tudi občasnimi kadilci, je veliko večji delež takšnih, ki ne zaznavajo določenih grenkih okusov. Mnogim osebam, ki bolje zaznavajo grenak okus je cigaretni dim pregrenak, zato je verjetnost nikotinske odvisnosti pri njih veliko manjša. Podobno se je izkazalo tudi za alkoholne pijače.

Nazaj na osnovni opis