Bolj podrobno o aterosklerotični bolezni koronarnih arterij

Aterosklerotična bolezen koronarnih arterij je vodilni vzrok smrti v razvitem svetu. Študije kažejo, da v povprečju za to boleznijo umre kar 30% ljudi. Zaradi večje izpostavljenosti dejavnikom tveganja so moški v 5. in 6. desetletju življenja veliko bolj podvrženi tej bolezni kot ženske. V kasnejših obdobjih se pojavnost bolezni pri obeh spolih izenači. Obstajajo pa tudi razlike med posameznimi narodi in geografskimi področji. Tako je pogostost najnižja v nekaterih obmorskih deželah kot so Grčija, Japonska, in najvišja na severu, na primer na Finskem. Razlike so tudi med posameznimi rasami, saj je črna rasa prizadeta tudi dvakrat pogosteje kakor bela.

Ateromski plak nastane zaradi akumulacije belih krvnih celic makrofagov, lipidov (holesterola in maščobnih kislin), kalcija in vezivnega tkiva. Patogeneza ateroskleroze ni popolnoma pojasnjena. Dejansko gre za kronično vnetno dogajanje v arterijski steni. Pomembno vlogo pri tem ima low-density lipoprotein cholesterol (LDL), imenovan tudi » slab holesterol«. LDL je protein, ki prenaša holesterol in trigliceride. Ta prestopa arterijsko steno predvsem na mestih arterijskih razcepišč in na mestih, kjer je turbulenca krvi velika. Ko vstopi v arterijsko steno oksidira, tako oksidiran LDL pa sproži imunski odziv. Pojavijo se makrofagi, ki absorbirajo oksidiran LDL, vendar ga ne morejo predelati. Ta se zato kopiči v makrofagih dokler ne počijo in ponovno sprostijo akumuliran material. To pritegne še več makrofagov in ciklus se ponavlja. Zaradi nabiranja maščob in propadlih vnetnih celic raste ateromatozni plak, ki z leti vse bolj zapira žilo.

Končna posledica takšne rasti ateromatoznih plakov je zožitev premera arterij, ki prehranjujejo srce. S tem se zmanjša količina krvi, ki pride do srca. Ko velikost zapore preseže več kot 75% normalnega obsega žile se pojavijo značilni simptomi bolezni. Posledično pride do pomanjkanja kisika in hranilnih snovi potrebnih za normalno delovanje srca. Zaradi številnih dejavnikov kot so kajenje, povišan holesterol v krvi, hipertenzija, povišan krvni sladkor (diabetes), motenj v strjevanju krvi, stresnega življenja in tudi genetskih razlik in sprememb v sestavi žilne stene, pride do aterosklerotičnih sprememb na žilah.

Dogajanje pri aterosklerotični bolezni koronarnih arterij

Bolezen koronarih arterij lahko razdelimo na več stopenj. Ko plak zapre več kot 75% žile pride do bolezni, imenovane angina pektoris. Za njo je značilno, da se ne pojavlja pri vsakdanjih dnevnih opravilih, ampak se pojavi pri telesni aktivnosti (hoja po stopnicah, tek ipd.). Značilni simptomi so stiskajoča bolečina v prsnem košu, ki se največkrat pojavi za prsnico. Lahko se širi v vrat, roke ali spodnjo čeljust. Za to stanje je značilno, da traja razmeroma kratek čas in da simptomi izginejo, ko bolnik vzame tableto nitroglicerina in prekine fizično aktivnost.

Če se zapre več kot 90% svetline žile pride do bolezni, ki jo imenujemo srčni (oziroma miokardni) infarkt. Zaradi kritične zapore žile se močno zmanjša pretok krvi skozi žilo. Simptomi bolezni so podobni kot pri angini pektoris, vendar z razliko, da bolečina po tableti nitroglicerina ne izgine. Zaradi bolezenskih sprememb, ki se zgodijo ob srčnem infarktu lahko pride tudi do nepravilnosti srčnega ritma (aritmij), šoka, in trombembolij (tvorbe krvnih strdkov na mestu infarkta, ki se lahko odtrgajo in zamašijo žilo na drugem delu ali celo v drugem organu). Najhujša posledica miokardnega infarkta je huda aritmija imenovana ventrikularna fibrilacija po kateri nastopi smrt v nekaj minutah, če ni pravočasno in primerno zdravljena.

Diagnoza

Bolezen ponavadi odkrijemo na podlagi zdravniškega pregleda. Poleg tega imamo na voljo številne preiskave, ki nam pomagajo pri diagnozi. To so elektrokardiografija (ali EKG), ultrazvočni pregled srca ali računalniška tomografija (CT). V zadnjem obdobju ima veliko vlogo tudi koronarna angiografija, kjer se v koronarne žile vbrizga kontrastno sredstvo in se pod rentgenskim aparatom poišče morebitne zožitve koronarnih žil.

Preventiva

S preventivo želimo upočasniti nastajanje arterosklerotičnih leh, ki so posledica kopičenja maščob, vnetnih celic in kalcija v stenah žil. To kopičenje lahko pripelje do zoženja žil. Med dejavnike tveganja na katere nimamo vpliva sodijo spol, starost in genetski dejavniki.

Vsak posameznik pa lahko kljub temu veliko naredi zase. Nujna je opustitev kajenja, potrebno je vzdrževanje normalne telesne teže, skrb za redno fizično aktivnost, zdrava prehrana z malo maščobami, zmanjševanje stresnih dejavnikov, ter ureditev krvnega pritiska, sladkorne bolezni in holesterola v krvi (najprej z dieto in če ta ni uspešna, zdravili).

Terapija

Terapija koronarne bolezni vključuje spremembo življenjskega stila. Če je zoženje koronarne arterije manjše in se pojavlja pomanjkanje kisika v srcu ter s tem bolečina le ob velikih naporih, uporabljamo zdravila:

• Nitroglicerin, pomaga ob nastopu bolečine, tako, da širi venčne žile in s tem omogoča dovoljšen pretok krvi. Dobimo ga v obliki obližev, tablet, ki jih bolnik da pod jezik, ter podjezičnega pršila.
• Za zmanjšanje krvnega pritiska – sem sodijo beta blokatorji, ki poleg nižanja krvnega tlaka tudi upočasnijo bitje srca in s tem zmanjšajo njegovo potrebo po kisiku. Tukaj so koristni tudi ACE inhibitorji ter antagonisti kalcijevih kanalov. Ti sprostijo mišice prisotne v žilnih stenah ter jih tako širijo.
• Aspirin – manjši odmerki vzeti dnevno preprečujejo strjevanje krvi in tako zmanjšujejo možnost zamašitve žil.
• Za zmanjšanje holesterola v krvi, predvsem LDL oz. »slabega« holesterola. S tem zmanjšamo količino tistih snovi, ki se nabirajo v žilni steni. Prav tako pomaga dvigovanje nivoja HDL oz. »dobrega« holesterola, ki pobira maščobo iz žilnih sten.

Ko pa so venčne arterije zožene do te mere, da povzročajo bolečino že pri manjših naporih in resno ogrožajo bolnikovo življenje, pride v poštev bolj agresivno zdravljenje. Lahko se opravi:

• Angioplastiko – poseg pri katerem se skozi zožen del vstavi balonski kateter, ki se ga nato razširi, s tem pa tudi svetlino žile. Pogosto je za trajno razširitev žile potrebno na zoženo mesto vstaviti žilno opornico. Takšno zdravljenje je možno, kadar so zožitve na eni ali dveh venčnih arterijah. Bolniki, ki imajo vstavljeno tako opornico prvo leto po posegu jemljejo zdravila proti nastanku krvnih strdkov.
• Kadar so zožene vse tri arterije je potrebno operativno napraviti obvode iz aorte do tistega dela venčne arterije, ki leži za zožitvijo. Na ta način se spelje kri mimo zoženega ali zamašenega mesta, pri čemer se uporabi vena vzeta iz noge.

Nazaj na osnovni opis