Bolj podrobno o crohnovi bolezni

Crohnova bolezen je razmeroma redka bolezen. Najpogosteje prizadene mlade ljudi, med 20. in 30. letom starosti, lahko pa se pojavi v vseh višjih starostnih obdobjih. Pogostnost bolezni v je v Evropi in ZDA nekje okoli 0,4% v celotni populaciji. Crohnova bolezen je pogosta pri belcih, najpogosteje pa se pojavlja pri Židih. Zaradi genetskega nagnjenja se bolezen pogosteje pojavlja predvsem v nekaterih družinah.

Nastanek bolezni

K nastanku bolezni prispevajo vplivi okolja, imunski, vnetni in predvsem genetski dejavniki bolezni. Nekatere teorije predpostavljajo, da je za začetek vnetnega procesa kriva prisotnost bakterij in virusov v telesu. Imunski sistem nepravilno reagira na prisotnost mikroorganizmov, zato se pojavi kronično vnetje v črevesju. K bolezni pomembno prispeva tudi kajenje in življenje v urbanih okoljih. Obenem ima kar 20% obolelih sorodnika, ki boleha za isto boleznijo. Zato nosijo pomemben delež pri nastanku bolezni genetski dejavniki.

Bolezen se začne najpogosteje z vnetjem v spodnjem delu tankega črevesa. Vnetje ni omejeno samo na določen del črevesa, saj so lahko med bolezensko spremenjenimi deli otočki zdravega tkiva. Vnetje zajame celotno debelino črevesne stene. Zaradi posledic vnetja nastanejo globoke razjede na črevesni sluznici. Lahko pride tudi do zožitve prebavne cevi ali celo perforacije prebavne cevi.

Posledice bolezni

Za Crohnovo bolezen je značilen kroničen, običajno doživljenjski potek v katerem se izmenjavajo obdobja napadov in obdobja, ko bolezen miruje. Znaki in simptomi bolezni so lahko zelo nespecifični. Bolezen se najpogosteje prične s hujšanjem, utrujenostjo, rahlo povišano telesno temperaturo in vztrajnimi bolečinami v trebuhu. Pojavijo se krči, driske in primesi krvi ter sluzi v blatu. V teku bolezni so lahko prizadeti tudi drugi organi, kot so oči, hrbtenica, sklepi in koža.

Zaradi dejstva, da vnetje zajame celotno steno črevesa, lahko pride do številnih in zelo težkih zapletov. Mednje spadajo zapora črevesa, razjede v steni, fistule (to so nenormalne povezave med črevesjem in drugimi organi, kot recimo z mehurjem), analne fisure (razpoke v okolici anusa). Bolniki hujšajo zaradi slabega privzema hranljivih snovi in vode. Crohnova bolezen močno poveča tudi možnost za nastanek raka na debelem črevesu in danki.

Diagnoza

Diagnoza se po navadi postavi na podlagi opisa težav in s pomočjo temeljitega zdravniškega pregleda. Vsako daljše obdobje iztrebljanja blata s primesmi krvi in sluzi je sumljivo na Crohnovo bolezen. Bolezen se potrdi običajno s pomočjo endoskopije (kolonoskopija) in odvzemom tkiva za histološki pregled.

Preventiva

Crohnove bolezni se ne da preprečiti, saj se ne pozna dobro vseh faktorjev, ki vplivajo na njen nastanek. Pomembno vlogo igrajo tako genska predispozicija, kot zunanji faktorji (npr. bakterijska flora v črevesju). Na potek pa vplivajo tudi razvade, kot so kajenje. Iz tega sledi, da so preventivni ukrepi usmerjeni predvsem v preprečevanje poslabšanja stanja:

• Redno jemanje terapije prepreči nenadna poslabšanja in obdrži bolezen v remisiji (obdobju brez znakov in/ali simptomov),
• Izogibajte se uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil, kot so aspirin, ibuprofen ali naproksen, saj lahko povzročijo nenadna poslabšanja simptomov. Tako se raje poslužujte acetaminofena,
• Prenehajte s kajenjem,
• Uživajte zdravo in uravnoteženo prehrano.

Terapija

Cilj zdravljenja je zmanjšanje vnetnega procesa v črevesju in s tem znakov in simptomov. V ta namen lahko uporabljamo več skupin zdravil, ki pa ni rečeno, da vplivajo na vse posameznike enako. Tako je lahko potrebno zamenjati več zdravil, dokler se ne najde optimalne rešitve.

Protivnetna zdravila

So prvi korak v terapiji Crohnove bolezni. Mednje sodijo:

• Sulfasalazin – pride v pomoč predvsem, ko je prizadeto debelo črevo, pri blagi oziroma srednji obliki bolezni, čeprav ni vedno učinkovito. Med stranske učinke sodijo slabost, bruhanje, zgaga in glavobol.
• Kortikosteroidi – se uporabljajo pri srednji in hudi obliki Crohnove bolezni in sicer za krajše obdobje (3 do 4 mesece) z namenom zmanjšati vnetni proces, ki vodi do težav. Med stranske učinke sodijo zabuhel obraz, nespečnost, nočno potenje, hiperaktivnost, itd. pri daljši uporabi pa se lahko pojavijo povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza ter povečana dovzetnost za okužbe. Uporabi se jih lahko tudi v kombinaciji z imunosupresivi, kjer služijo za vzpostavitev remisije, medtem, ko jo imunosupresivi vzdržujejo.

Imunosupresivi

So zdravila, ki delujejo direktno na imunski sistem in s tem zmanjšajo intenzivnost vnetnega odziva. Sem sodijo:
Azatioprin in merkaptopurini – uporablja se jih, ko zgoraj našteta zdravila ne delujejo, če se ponovno pojavijo znaki po terapiji s kortikosteroidi oz. če se znaki pojavljajo kljub terapiji. Pri uporabi teh zdravil je pomemben reden pregled krvi zaradi možnega zmanjšanja levkocitov (belih krvničk) in s tem povezane dovzetnosti do okužb.
Antagonisti TNF-a – TNF ali tumor necorsis factor je beljakovina, ki aktivno sodeluje pri vnetnem procesu. Njene zaviralce, kot so infliximab, adalimumab in drugi se uporablja pri srednji oz. hudi obliki bolezni ali ko zgoraj naštete opcije nimajo želenega učinka. Kontraindicirani so pri ljudeh s srčnim popuščanjem, multiplo sklerozo, rakom ali z zgodovino rakastega obolenja. Obstaja pa tudi nevarnost resnejših okužb zaradi zaviranja imunskega odziva.
Metotraksat – zdravilo, ki se navadno uporablja za zdravljenje rakastih obolenj, psoriaze in reumatoidnega artritisa, se občasno uporablja v primerih, ko se ne doseže želenega nadzora z zgoraj naštetimi zdravili.
Ciklosporin – se prav tako uporablja v primerih, ko druga terapija ne zaleže in pa za zdravljenje fistul (prehodov, ki se naredijo zaradi močne poškodbe črevesne stene), ki se pojavijo kot zaplet Kronove bolezni.

Antibiotiki

Se jih uporablja pri zdravljenju fistul in abscesov, ki se pojavijo kot zaplet te bolezni, ali ko salicilati (sulfasalazin) ne delujejo. Prav tako pa zmanjšajo prisotnost škodljivih bakterij v črevesju, ter zmanjšajo vnetni proces, predvsem ko je prizadeto debelo črevo. Med najbolj uporabljena sodijo metronidazol in ciprofloksacin (danes najbolj uporabljen).

Ostalo

Poleg nadzora vnetja, lahko zdravnik predpiše zdravila, ki ublažijo znake in simptome. Sem sodijo laksativi v primeru, ko je prisotno zaprtje ali zdravila proti diareji v primeru le-te. Če so prisotne bolečine vam lahko predpiše acetaminofen. Prav tako pa so pomembni prehrambni dodatki v obliki železa, v primeru krvavitev, vitamina B-12, prav tako pri preprečevanju slabokrvnosti, in dodatka kalcija ter vitamina D zaradi možne osteoporoze. V primeru priprave na operativni poseg ali neuspešnega nadzora bolezni z drugimi zdravili lahko uporabimo parenteralno hranjenje v obliki infuzij, kar omogoči počitek črevesju.

Operacija

Ko dieta, sprememba življenjskega stila in druga zdravila ne dajo želenega učinka pride v poštev tudi operativna odstranitev prizadetega dela črevesja. Glede na to, da Crohnova bolezen prizadene katerikoli del črevesja in to na več delih, tak način zdravljenja nudi le začasno izboljšanje znakov in simptomov. Operacijo pa se uporablja tudi za razširitev zožitev črevesnega lumna, zaprtje fistul ali drenažo abscesov.

Nazaj na osnovni opis