Bolj podrobno o disleksiji

V začetni fazi učenja branja je najpomembnejše prepoznavanje in pretvorba vizualnih simbolov (črk) v govorjene glasove ter povezovanje posameznih črk v pomenske enote (besede). Pravimo, da je branje osvojeno takrat kadar se tehnična veščina branja združi z razumevanjem prebranega in sposobnostjo uporabe prebranih vsebin. Sam proces branja je, tako kot druge jezikovne funkcije, v domeni leve možganske hemisfere. Omogoča ga nemoteno delovanje in sodelovanje večjega števila področij v možganih. V grobem delimo motnje branja v pridobljene motnje branja (aleksije) in prirojene ali razvojne motnje branja (razvojne disleksije). Razvojne disleksije se kažejo v oteženem pridobivanju in obvladovanju bralnih veščin pri otrocih z normalnim intelektualnim razvojem, ki nimajo motenj vida ali sluha in izhajajo iz ugodnega socialno kulturnega okolja. Razvojne disleksije so genetsko pogojene.

Disleksija se običajno odkrije šele ob vstopu v šolo. Zaradi slabše sposobnosti obdelave vidnih in slušnih signalov se kaže disleksija kaže kot: zmanjšana sposobnost pretvorbe glasov v pisane znake (črke), zmanjšana sposobnost pomnjenja črk, težava v razlikovanju podobnih črk ali podobno zvenečih glasov, slabša analiza in sinteza besed, pogosto zamenjevanje, izpuščanje ali dodajanje črk znotraj besede, napačno razumevanje prebranega ali popolno nerazumevanje prebranega. Velikokrat pa so motnje branja povezane tudi z motnjami pisanja in s težavami pri obvladovanju matematičnih veščin.

Preventiva

Disleksija je motnja osvajanja branja, ki se pojavi pri otrocih z normalnih psihofizičnim razvojem, z dobrim vidom in sluhom ter normalnimi intelektualnimi sposobnostmi. Pri disleksiji gre za odstopanje med pričakovano in dejansko sposobnostjo branja otroka.

Ne vemo natančno kaj disleksijo povzroča, vendar prevladuje mnenje, da so vzroki dedni. Disleksija se namreč največkrat pojavlja iz generacije v generacijo. Ker ne poznamo nobene preventivne metode, ki bi disleksijo preprečila, je pomembno, da disleksijo odkrijemo pri otroku čim bolj zgodaj, saj je to dober prognostični faktor v terapiji.

Terapija

S terapijo disleksij se ukvarjajo specialni pedagogi, logopedi in psihologi. Večinoma se otroke s temi težavami usmerja v svetovalne centre ali druge ustanove, ki so specializirane za tovrstne težave. Po svetu obstaja veliko pristopov v terapiji disleksij. Vsi pa so zasnovani tako, da preko različnih učnih metod in strategij skušajo izboljšati oziroma omiliti simptome disleksije. Usmerjeni so v razvijanje slušne in vidne percepcije in diskriminacije, k spodbujanju razvoja govora in jezika ter k vajam orientacije in pridobivanju povezav med glasovi in črkami preko različnih čutov.

Pomembno je poudariti, da prave disleksije ne pozdravimo, ampak se jo naučimo obvladati in preko različnih strategij z njo živeti. Veliko znanih in uspešnih ljudi je imelo disleksijo zato je dobro vedeti, da imajo otroci z disleksijo najrazličnejše umetniške talente, ki jih je potrebno odkriti in čim bolj razvijati.

Nazaj na osnovni opis