Bolj podrobno o dolgem intervalu QT

Elektrokardiogram ali EKG meri električno aktivnost srca. Z njim beležimo prevajanje električnih impulzov v srčni mišici. Na osnovi značilnih valov, ki jih vidimo v takšnem signalu, lahko sklepamo ali bije srce v primernem ritmu, ali je srčna mišica zdrava in kako deluje prevodni sistem električnih impulzov srca. Značilnost EKG-ja sta tudi val Q in val T, časovno razdaljo med njima pa imenujemo interval QT. Ta interval pove koliko časa potrebuje srčna mišica, da se njen električni naboj povrne na začetno vrednost, potem, ko se je po srčni mišici razširil električni impulz in sprožil srčni utrip. Če je razdalja med valoma Q in T v elektrokardiogramu podaljšana, govorimo o sindromu dolgega intervala QT ali sindromu »long QT«. Takšno stanje je povezano z nenadnim neritmičnim bitjem srca, ki ne zmore načrpati zadostne količine krvi in bolnik lahko zato umre.

Nastanek dolgega intervala QT

Podaljšan QT interval je posledica motnje v delovanju ionskih kanalčkov v srčni mišici. Ti kanalčki so normalno nujno potrebni za širjenje električnih impulzov po srčni mišici. Ionski kanalčki so beljakovine, ki tvorijo odprtine v celični membrani mišičnih vlaken srčne mišice in prepuščajo ione skozi celično membrano. Pri sindromu dolgega QT gre za motnjo v delovanju kanalčkov za ione natrija ali kalija.

Danes poznamo več kot 10 genov, ki nosijo genetski zapis za te ionske kanalčke. Obstajajo številne mutacije v teh genih, ki so odgovorne za sindrom dolgega intervala QT. Razen teh mutacij, so v omenjenih genih mnogo pogostejše majhne variante v genetskem zapisu ali polimorfizmi. Te variante povečajo nagnjenost za nevarne aritmije, predvsem ob jemanju določenih zdravil.

Preventiva

Za osebe, pri katerih so ugotovili, da imajo zaradi majhnih genetskih variacij prirojen sindrom dolgega intervala QT, je pomembno, da se izogibajo pretirani fizični aktivnosti, tekmovalnim in ekstremnim športom ter čustvenemu stresu. Prav tako je pomembno, da se izogibajo določenim zdravilom, ki prav tako podaljšujejo interval QT. Sem sodijo zlasti nekateri antibiotiki kot na primer eritromicin, zdravila za zdravljenje astme kot je salbutamol in nekatera antiaritmiki, ki so zdravila za zdravljenje srčnih aritmij.

Izjemno pomembno je tudi zdravljenje in preprečevanje takšnih zdravstvenih stanj, ki lahko privedejo do znižanega kalija v krvi. Tukaj gre predvsem za bruhanje in drisko. Tudi zdravila, ki lahko vplivajo na elektrolite v krvi, kot na primer nekateri diuretiki, lahko podaljšajo interval QT. Prav tako so nevarne nekatere droge kot sta amfetamini in kokain.

Pri osebah, ki imajo zelo podaljšan interval QT pride v poštev tudi preventivna vsaditev kardioverter defibrilatorjev. To so naprave, ki spremljajo ritem srca ter sprožijo električno aktivnost, ko zaznajo motnjo srčnega ritma. Takšen električni impulz znova vzpostavi normalno delovanje srca.

Terapija

Cilj terapije je preprečevanje nevarnih srčnih aritmij oz. nenadne smrti, ki jo te aritmije lahko povzročijo.

Terapija vključuje v osnovi :

• Zdravila, med katera sodijo predvsem beta-blokatorji, ki upočasnijo bitje srca in tako preprečijo razvoj aritmij. Pomemben je tudi mineral kalij za pravilno ritmično delovanje srca.
• Elektronske vsadke, kot sta srčni spodbujevalnik in kardioverter defibrilator. Te naprave sledijo srčnemu ritmu in ukrepajo v primeru aritmije. Uporabljajo se v glavnem pri rizičnih osebah, ki doživljajo izgubo zavesti kljub terapiji z zdravili in pri osebah, ki so že doživele zastoj srca.
• Levostransko simpatično denervacijo, pri kateri kirurgi prerežejo določene simpatične živce, ki vodijo do srca.
• Spremembo življenjskega stila – sem sodi izogibanje pretirani fizični aktivnosti in situacijam, ki bi lahko povzročile pretiran čustven stres.

Nazaj na osnovni opis