Pri multipli sklerozi bolnikov obrambni sistem napade mielin. Le-ta ima funkcijo izolacijske ovojnice možganskih živcev in omogoča hitro prevajanje signalov po možganih. Gre za bolezen, ki prizadene 30 do 80 ljudi na 100.000 prebivalcev, večinoma pa obolijo belci. Bolezen je posledica okoljskih in genetskih dejavnikov, pri čemer je tveganje pri ženskah v primerjavi z moškimi dvakrat večje. Multipla skleroza poteka večinoma v zagonih, katerim sledi remisija. Ob zagonu se lahko pojavijo nevrološke težave: slab vid na enem očesu, dvojni vid, motnja občutka v različnih predelih telesa, mišična slabost posameznih okončin, nespretnost rok, motnje uriniranja. Pri 15% bolnikov s primarno-progresivno obliko napreduje bolezen enakomerno in brez zagonov.
Zakaj analizirati vaš DNK za nagnjenost k multipli sklerozi?
Kljub številnim raziskavam genetika multiple skleroze še zdaleč ni pojasnjena. Z analizo genoma lahko zaenkrat pojasnimo majhno povečanje ali zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni glede na ostalo populacijo. Podatek, ki ga da analiza genoma je zato pri multipli sklerozi trenutno bolj informativne in manj aplikativne narave.
Kako preprečujemo oz. zdravimo multiplo sklerozo?
Zagone zdravimo z intravenskimi steroidi, napredovanje bolezni in ponovitev zagonov pa preprečujemo z biološkimi zdravili.