Periferna arterijska bolezen povzroči slabšo prehodnost ali celo zaporo arterij spodnjih okončin. Nastane z nalaganjem maščob, kalcija in vnetnih celic v žilno steno. Posledica je zožitev svetline žile in slabša prekrvavitev okončine, kar povzroči značilne simptome bolezni. Najpogostejše so bolečine v nogah, ki se pojavijo pri hoji, šibka mišična moč ter bleda in lisasta barva kože na nogah. Gre za pogost pojav, saj ima po 55 letu starosti blago periferno arterijsko bolezen kar petina prebivalcev razvitih držav.
Zakaj analizirati vaš DNK za nagnjenost k periferni arterijski bolezni?
Bolezen ima pomemben genetski izvor, saj se pogosteje pojavlja pri sorodnikih bolnikov kot v ostali populaciji, še posebej pogosta pa je pri ljudeh, ki imajo povečano genetsko dovzetnost za odvisnost od nikotina.
Kako preprečujemo oz. zdravimo periferno arterijsko bolezen?
Z zdravili lajšamo bolečine ter preprečujemo napredovanje bolezni z zniževanjem maščob, urejanjem visokega krvnega sladkorja in visokega pritiska, ob tem pa je tako rekoč nujno potrebna zadostna fizična aktivnost in opustitev kajenja. Preventivni ukrepi, ki jih večina ljudi jemlje resno le, če se zavedajo, da so za bolezen še posebej dovzetni, so tukaj torej ključnega pomena ...