Bolj podrobno o povišanem krvnem tlaku

Hipertenzija je v otroštvu zelo redka bolezen. Vendar začne pogostnost že kmalu po puberteti naraščati. Študije kažejo, da ima v odrasli dobi kar 40% ljudi tlak višji od normalnih vrednosti. Moški so bolj prizadeti kot ženske, predvsem zaradi večjega deleža dejavnikov tveganja (kajenje, alkoholizem) v moški populaciji. Razlike obstajajo tudi med posameznimi rasami, saj so pripadniki črne rase mnogo bolj ogroženi kot belci.

Dve vrsti hipertenzije

Hipertenzijo delimo po vzroku v dve veliki skupini. Najpogostejša je primarna ali esencialna hipertenzija, pri kateri ne moremo najti natančnega vzroka bolezni. Takšno hipertenzijo ima 94% bolnikov. Razvoj takšne hipertenzije je odvisen od velikega števila dejavnikov. Med njimi so starost, spol, rasa, genetski dejavniki, pomembni pa so tudi vplivi okolja (prehrana, predvsem količina zaužite soli), poklic in osebne navade (kajenje, alkoholizem, rekreacija). Zelo velik vpliv na razvoj povišanega krvnega tlaka ima tudi sladkorna bolezen.

V drugo skupino sodijo tiste vrste hipertenzije, ki imajo določljiv vzrok. To skupino imenujemo sekundarne hipertenzije. Značilen primer je hipertenzija, ki nastane zaradi ledvične bolezni in motnje v delovanju ledvičnih hormonov. Posledica je motnja v regulaciji elektrolitov, predvsem kalija in natrija ter zadrževanje vode, kar dviguje krvni tlak. Hipertenzija je lahko tudi posledica tumorja sredice nadledvične žleze. Tukaj je vzrok prekomerno izločanje simpatomimetičnih hormonov, ki ožijo žile in s tem dvigujejo krvni pritisk. Možni so še številni drugi, a redki vzroki. Potrebno pa je vedeti, da lahko samo v 6% ugotovimo vzrok sekundarne hipertenzije.

Možne nevarnosti hipertenzije

Posledice povišanega krvnega tlaka so številne. Najhujše so posledice na srcu. Lahko pride do pešanja srčne mišice ali celo do srčnega infarkta. Posledice so vidne tudi na živčnem sistemu, kjer lahko pride do težav z vidom, hudih glavobolov in v najhujšem primeru do možganske kapi. Organ, ki je pogosto prizadet, so tudi ledvice. Zaradi visokega tlaka pride do poškodbe ledvičnega tkiva, kar vpliva na funkcijo ledvic. To sproži verigo dogodkov, ki je enaka kot pri razvoju sekundarne hipertenzije pri bolezni ledvic. Okvara ledvic dodatno poviša pritisk, visok pritisk pa poškoduje ledvice. Ko je krog sklenjen, pride do ledvične odpovedi, če hipertenzije pravočasno ugotovimo in zdravimo.

Preventiva

Pri preventivi povišanega krvnega pritiska je pomemben predvsem življenjski stil. Toliko bolj pri osebah z rizičnimi faktorji na katere nimamo vpliva, kot so družinska zgodovina povišanega krvnega tlaka, starost, rasa ter tudi spol. Sami lahko precej pripomoremo k normalizaciji krvnega tlaka.

Ukrepi, ki jih moramo izvajati so naslednji:

• Pomembno je vzdrževanje normalne telesne teže.
• Zmanjšati moramo vnos soli v dieti pod 2,3 grama na dan, kar je približno ena čajna žlička.
• Redna telesna vadba. Na primer vsaj 30 minut hitre hoje večino dni v tednu.
• Omejen vnos alkoholnih pijač. Priporočeno je približno 2 kozarca na dan za moške in 1 kozarec za ženske.
• Prenehanje s kajenjem.
• Zmanjšati nivo stresa, kar lahko dosežemo z raznimi konjički, sprehodi, itd.
• Primerno zdravljenje drugih kroničnih stanj, kot so na primer diabetes, povišan holesterol, ledvične bolezni, itd.

Terapija

Veliko lahko naredimo že z majhnimi spremembi v stilu življenja. Kadar to ni dovolj, vam bo vaš zdravnik predpisal zdravila za znižanje krvnega pritiska. Izbira zdravil je odvisna od vašega krvnega tlaka, ter drugih bolezni (diabetes, kronična odpoved ledvic).

Glavne kategorije zdravil, ki se uporabljajo so:

Diuretiki – delujejo na ledvica in tako omogočajo izločanje odvečne soli in vode. Pri starejših ljudeh je koristna predvsem posebna vrsta tiazidnih diuretikov (indapamid). Le-ta namreč uspešno niža krvi tlak, zmanjšuje verjetnost možganske kapi ter srčne odpovedi.
Beta blokatorji – zmanjšujejo obremenitev srca in širijo žile, ter tako povzročijo počasnejše bitje srca, ki utripa z manjšo močjo.
Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorji) – preprečujejo nastanek angiotenzina 2, snovi, ki povzroča zoženje žil (vazokonstrikcijo). Posebno pomembni so pri zdravljenju povišanega tlaka pri ljudeh s srčno in/ali ledvično odpovedjo ter boleznijo srčnih žil (koronaropatijo).
Zaviralci receptorjev za angiotenzin 2 – ta skupina zdravil zavira delovanje angiotenzina 2 in je prav tako pomembna pri zdravljenju oseb s srčno ali ledvično odpovedjo.
Antagonisti kalcijevih kanalov – pomagajo sprostiti gladke mišice, ki se nahajajo v žilah.
Zaviralci renina – zavirajo nastanek renina, snovi, ki se proizvaja v ledvicah in ki sproži zaporedje reakcij, ki pripeljejo do povišanega krvnega tlaka.

V večini primerov je terapija z enim ali kombinacijo zgoraj naštetih zdravil dovolj za nadzor krvnega tlaka. Lahko pa se zgodi, da taka terapija ne da želenih učinkov.
V tem primeru se lahko poslužujemo:

Alfa blokatorjev – zmanjšujejo živčne impulze v žilnih stenah in s tem preprečujejo zoženje žil.
Vazodilatatorjev – delujejo direktno na gladko mišičje v žilah in tako preprečujejo njihovo krčenje.
Centralno delujočih zdravil – preprečujejo možganom, da bi sporočila živčnemu sistemu naj pospeši bitje srca ter zoži žile.

V mnogih primerih pa zdravnik poleg specifične terapije predpiše še nizke odmerke Aspirina za preprečevanje srčnih zapletov povezanih s povišanim krvnim tlakom.

Nazaj na osnovni opis