Bolj podrobno o raku maternične sluznice

Rak maternične sluznice je ena najpogostejših vrst raka pri ženskah, saj se po pogostosti uvršča na 4. mesto, za rakom dojke, pljuč in debelega črevesa. Prizadene lahko ženske vseh starosti, najpogosteje pa se pojavlja po menopavzi, med 60. in 70. letom starosti. Belke so bolj ogrožene od drugih ras, črnke pa pogosteje umirajo za to boleznijo od belk.

V zdravem tkivu se celice delijo nadzorovano, kar pomeni, da jih nastale toliko, kot jih odmre. Če pride do izgube nadzora celične delitve zaradi spremembe genetskega materiala celice pri mutaciji, se začne celica in njene potomke nezadržno deliti. Pri tem uničijo organizirano strukturo tkiva iz katerega izhajajo. Lahko prodrejo do krvnega obtoka in se po krvi razširijo še v oddaljene organe. Take zasevke imenujemo metastaze.

Dejavniki in simptomi

Poznamo številne dejavnike, ki vplivajo na razvoj raka. Pri raku maternične sluznice so pomembni dejavniki: dolga doba od prve menstruacije do menopavze, ženske, ki niso nikoli rodile, neredne menstruacije, debelost, sladkorna bolezen, hormonska nadomestna terapija in tumorji jajčnikov. Na razvoj bolezni imajo vpliv še starost, rasa, terapija s tamoksifenom (zdravilo za zdravljenje raka dojke), in prisotnost dednega nepolipoidnega kolorektalnega raka.

Prvi simptom raka maternične sluznice je običajno nenormalna krvavitev iz nožnice, ki se pojavi po prenehanju menstruacijskih ciklusov oziroma po menopavzi. Poleg krvavitve so lahko simptomi raka na maternični sluznici še bolečina v predelu medenice, bolečine med spolnim odnosom in izguba telesne teže. Zapleti raka so večinoma povezani z napredovalim stadijem raka. Navadno gre za vse večje bolečine, ki se pojavljajo tudi pri uriniranju. Zaradi posledic bolezni se lahko razvijejo še slabokrvnost in kronična utrujenost.

Ob tipičnih znakih bolezni bo zdravnik bolnico s sumom na raka poslal k ginekologu, ki bo opravil teste za potrdite bolezni. Med te spadajo bris materničnega vratu in biopsija (odvzem delca tkiva) maternične sluznice. Poleg tega je koristna preiskava za dokazovanje bolezni tudi ultrazvočna preiskava.

Preventiva

Čeprav ne moremo preprečit večine primerov tega raka, lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo verjetnost njegovega nastanka. Ti ukrepi so:

• Vzdrževanje normalne telesne teže, saj se tudi v maščobnem tkivu proizvaja hormon estrogen, ki stimulira rast celic maternične sluznice in s tem poveča verjetnost nastanka raka. Vse spremembe, ki jih ženska naredi v smeri normalizacije telesne teže so zato zelo pomembne. Redna fizična aktivnost zmanjša tveganje za polovico, prav tako dieta z manj maščobami predvsem živalskega izvora zmanjša nevarnost raka na maternici.
• Uporaba kombinirane hormonske terapije. Ženske v menopavzi, ki jemljejo samo estrogen kot nadomestno hormonsko zdravljenje, imajo večjo verjetnost za nastanek raka endometrija. Na to lahko zdravnik vpliva z dodatkom progestinov (oblika ženskega hormona progesterona). Taka kombinirana terapija pa nosi žal s seboj tudi nekatere nevarne stranske učinke, kot so povečana verjetnost nastanka raka na dojki, ter nastanek krvnih strdkov.
• Zdravljenje bolezni, ki lahko povečajo nevarnost nastanka raka endometrija, kot so, na primer, sindrom policističnih jajčnikov in sladkorna bolezen. Prav tako je pomembno prepoznati in zdraviti endometrialno hiperplazijo, ki pomeni povečano rast celic maternične sluznice in lahko v manjšem odstotku privede do raka.
• Uporaba kontracepcijskih tabletk lahko zmanjša verjetnost za nastanek raka tudi do 10 let po končanem jemanju.

Terapija

Pri zdravljenju se lahko zdravnik odloči med več opcijami. Odločitev je odvisna od stadija bolezni, starosti, splošnega zdravstvenega stanja, ter želje zanositi v prihodnosti.

Kirurški poseg je najpogostejša izbira pri zdravljenju raka endometrija. Odstrani se lahko samo maternico (histerektomija) ali pa tudi jajčnike in jajcevode (bilateralna ooforektomija). Prav tako se odstranijo še regionalne bezgavke. Kot posledica operacije ženska ni več zmožna imeti otrok. Zaradi odstranitve jajčnikov nastopi menopavza.

Radioterapija se uporablja pri tistih ženskah, kjer je nevarnost ponovnega pojava raka po operaciji visoka, če le-ta hitro raste, raste globoko v mišično steno maternice ali krvne žile. Uporabljata se dve metodi radioaktivnega žarčenja. Lahko se obseva s pomočjo zunanjega vira. Na ta način se obseva večje območje, a s tem uniči tudi več zdravega tkiva. Drugi način je z vstavitvijo radioaktivnega vira v nožnico. Ta oblika omogoča obsevanje omejenega področja, zato je ta metoda manj radikalna in povzroča manj škode zdravemu tkivu.

Kemoterapija se uporablja, ko je verjetnost zasevkov že visoka. Snovi, ki se jih uporablja, potujejo po celem telesu in tako uničujejo rakaste celice tudi izven maternice. Prav delovanje na celo telo pa je izvor stranskih učinkov, ki navadno prenehajo po končani terapiji. Običajno se uporabljajo kombinacije dveh ali več zdravil, da bi povečali njihovo učinkovitost.

Hormonska terapija deluje tako, da upočasni ali celo ustavi rast rakastih celic. Uporablja se jo pri ženskah, kjer so prisotni zasevki. Predstavlja pa tudi možnost zdravljenja pri ženskah v zgodnjim stadiju, ki bi želele še zanositi pred kirurško odstranitvijo maternice.

Nazaj na osnovni opis