Bolj podrobno o starostni degeneraciji rumene pege

Starostna degeneracija makule je najpogostejši vzrok slepote po 65. letu starosti. Povprečna prevalenca bolezni je približno 100 primerov bolezni na 100.000 prebivalcev. Ženske in moški so približno enako prizadeti. Najbolj prizadeta rasa so belci (kavkazijci), medtem ko so afro-američani prizadeti mnogo redkeje.

Bolezen nastane zaradi napredujočega staranja mrežnice. V starosti mrežnica izgubi sposobnost hitrega obnavljanja, kar sčasoma privede do bolezenski sprememb. Napredovala bolezen, ki je odgovorna za postopno izgubo vida se kaže v dveh osnovnih oblikah: kot suh ali vlažen tip bolezen.

Vzroki nastanka bolezni

Dejavniki tveganja za nastanek bolezni so staranje, kavkazijska (bela) rasa, pozitivna družinska anamneza, kajenje, povišan krvni tlak, prekomerno izpostavljanje sončni svetlobi in prekomerna telesna teža. V zadnjem času obstaja tudi vedno več dokazov, da igra tudi genetika zelo pomembno vlogo pri razvoju bolezni.

Simptomi

Starostna degeneracija rumene pege je bolezen, ki se razvija postopoma in ne boli. Simptomi se pri suhi in vlažni obliki nekoliko razlikujejo, predvsem pri suhi obliki nastajajo počasi, medtem ko se pri vlažni obliki bolezni vidna ostrina poslabša nenadoma. Pri obeh oblikah imajo pacienti težave z razlikovanjem barv ter si le počasi opomorejo po daljši izpostavitvi močni svetlobi.

Najpogostejši zgodnji znak suhe oblike bolezni je zamegljen vid. Podrobnosti, kot so besede v knjigi ali obrazi, postanejo nejasne. Pogosto se ob močnejši svetlobi zamegljene podobe popravijo. Pacienti lahko sčasoma v sredini vidnega polja opazijo majhno, vendar naraščajočo slepo točko.

Za vlažno obliko bolezni je značilni prvi simptom je popačen vid (metamorfopsija). Posledično se ravne črte zdijo vijugaste. Tudi pri tej obliki se lahko pojavi slepa točka.

Diagnoza

Diagnostika starostne degeneracije rumene pege se seveda prične z natančno anamnezo in kliničnim pregledom. Poleg tega, se za dokazovanje diagnoze uporablja več metod. Ena izmed najpreprostejših in učinkovitih je test z Amslerjevo tablico. Poleg tega, pa so pri diagnostiki potrebni še: testi za določanje vidne ostrine, pregled očesnega ozadja in specialni diagnostični postopki (fluoresceinska angiografija in optična koherentna tomografija).

Preventiva

Preventiva bolezni je tako rekoč nemogoča, saj so začetne spremembe v rumeni pegi del fiziološkega procesa staranja. Pomembno je, da, potem, ko odkrijemo bolezenske spremembe, bolezen redno spremljamo ter preprečimo njeno napredovanje v pozno fazo, ki je odgovorna za nepopravljivo izgubo centralnega vida. Priporočajo se redni zdravniški pregledi pri oftalmologu (enkrat letno).

Terapija

Za zdravljenje obeh oblik starostne degeneracije rumene pege obstaja več načinov. Zdravimo lahko tako z zdravili, daleč bolj uspešni pa smo z operacijskimi postopki.

Zdravila

Antioksidanti – študije so pokazale, da antioksidanti, kot so beta karoten in C vitamin signifikantno zmanjšajo tveganje za napredovanje ter s tem povezano izgubo vida.
Inhibitorji rastnega faktorja žilnega endotela – so najnovejša zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje vlažne oblike bolezni. Vidna ostrina se stabilizira ali celo izboljša pri 95% pacientov.

Operacije

Laserska terapija - Poslužujemo se je v napredovali fazi bolezni, samo v primerih klasične vlažne oblike, ko so novonastale žilice vidne na fluoresceinski angiografiji. Slabost te terapije so pogosti recidivi, saj se bolezen ponovi v 40-75% pacientov v roku dveh let.
Fotodinamična terapija - je prav tako indicirana je v napredovali fazi bolezni. Postopek se izvede vsaj pet do šest krat v roku treh mesecev, da se stabilizira preostala vidna ostrina.

Nazaj na osnovni opis