Bolj podrobno o beta-blokatorjih in popuščanju srca

Simpatično živčevje pospešuje srčno frekvenco, ojača srčne kontrakcije, oži žile, dvigne krvni pritisk, širi dihalne poti, širi zenice in poveča tvorbo glukoze v jetrih. Vse to je nujno potrebno ko je organizem v stresu, se brani ali beži. Pri nekaterih boleznih, predvsem pri boleznih srca in visokem krvnem pritisku pa je zaželeno, da učinek simpatičnega živčevja zmanjšamo. V ta namen uporabljamo blokatorje receptorjev beta. Pri pešanju srca pride zaradi slabšega črpanja krvi do izločanja adrenalina, ki sili srce k močnejšemu delovanju. Beta-blokatorji v tem primeru razbremenijo in upočasnijo srce ter preprečijo neredno bitje srca. S tem omogočijo, da si srce opomore od prekomerne aktivnosti in da se velikost srca zmanjša, kar pripomore k boljši učinkovitosti srčne mišice.

Učinek beta-blokatorjev je odvisen od strukture beta-receptorjev na katere učinkujejo.Gen ADRB1 vsebuje informacijo o strukturi beta-1 adrenergičnega receptorja. Majhna variabilnost v tem genu oziroma SNP na mestu rs1801253 vpliva na učinek beta-blokatorja bucindolola.

Raziskava na 1040 bolnikih s popuščanjem srca je pokazala, da je bucindolol zmanjšal smrtnost pri 38% pri bolnikih z rs1801253(C;C) v primerjavi s placebom. Zdravilo pa ni imelo vpliva na smrtnost pri bolnikih z rs1801253(C;G) in rs1801253(G;G). Bucindolol se sicer ne uporablja v klinični praksi, podatek pa je pomemben, ker je učinek zdravila metoprolola (Lopressor, Toprol-XL, Betaloc, Apo-Metoprol, Nu-Metop) tudi odvisen od polimorfizma na mestu rs1801253.

Nazaj na osnovni opis